Na obisku v Porabju, kjer “zmanjkuje” Porabskih Slovencev

 

porabje-zemljevid

Slovensko Porabje je del skrajnega zahoda Madžarske (v Železni županiji), kjer živi tudi slovenska manjšina Porabskih Slovencev. Ime je dobilo po reki Rabi. V madžarščini se je za Porabje in Prekmurje najprej uporabljal izraz Vendvidék (Slovence v ogrskem delu nekdanje Avstro-Ogrske so vse do leta 1981 tudi uradno imenovali Vendi), danes sta se “prijela” izraza Szlovén-vidék in Rába-vidék. Slovensko etnično ozemlje v Porabju se je v letih 1919 in 1920 po senžermenski in trianonski pogodbi razdelilo med Avstrijo in Madžarsko. Zahodni del pripada Avstriji, ki na Madžarsko meji nad dolino reke Dobre (Doiberbach). Na tem področju je slovensko prebivalstvo v glavnem ponemčeno, ohranila pa so se nekatera osebna, ledinska in krajevna imena.

No, o Slovenskem Porabju še to, da naj bi tam živelo po popisu iz leta 2001 še 4832 oseb, ki so se izrekli za porabske Slovence. Po madžarskem nacionalnem popisu (pdf dokument v madžarščini – glej stran 15) iz leta 2011 pa se je le 2820 oseb izreklo, da so porabski Slovenci (kot zanimivost, oni zase pravijo, da so Slovenci, za Slovence v matični domovini pa, da so, Sloveni).

Zemljepisno ozemlje Slovenskega Porabja na Madžarskem je po obliki podobno trikotniku s površino 94 km2. Južno “stranico” predstavlja državna meja s Slovenijo (Prekmurje na Goričkim) med Tromejnikom po razvodju med Muro in Rabo do vzhodno od Budincev. Vzhodna “stranica” med Budinci in Monoštrom (je središče tega področja) Porabje loči od preostanka Madžarske, medtem ko zahodna stranica med Monoštrom in Tromejnikom predstavlja državno mejo z Avstrijo.

Naselja v Porabju, kjer živijo oziroma naj bi še živeli porabski Slovenci so vasi (v oklepaju madžarski naziv vasi): Andovci (Orfalu), Dolnji Senik (Alsószölnök), Gornji Senik, Janezovi breg (Jánoshegy) (spada pod Gornji Senik), Sakalovci (Szakonyfalu), Slovenska ves (Rábatótfalu) (spada pod Monošter), Števanovci (Apátistvánfalva), Otkovci (Újbalázsfalva) (spada pod Števanovce) in Verica-Ritkarovci (Kétvölgy).

Središče Porabja je mesto Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard), ki naj bi imelo 8881 prebivalci (2010 – a ker se na Madžarskem šteje za mesto kraj z več kot 10 tisoč prebivalci so mu priključili nekaj vasi in s tem izpolnili zakonski pogoj ). Monošter leži  ob reki Rabi na skrajnem zahodu Madžarske tik ob meji z Avstrijo in okrog 10 km severno od meje s Slovenijo na Goričkem. Okoli mesta živijo tudi pripadniki nemške manjšine. Upravno spada pod podregijo Szentgotthárdi županije Vas.

Slovenija in porabski Slovenci – Porabski Slovenci so do osamosvojitve bili skoraj pozabljena manjšina, ker so pristojni v Ljubljani zanje bolj skrbeli zato, da to ni “razburjalo” zavednih Prekmurcev in angažiranih porabskih Slovencev, ki so hoteli ostati to, kar so, Slovenci!

hotel-lipa-Monošter

Danes pa se v Monoštru (ki je tudi središče porabskih Slovencev) nahaja Slovenski kulturno-informacijski center Lipa. V njegovih prostorih deluje kar nekaj slovenskih organizacij, in  sicer Zveza Slovencev na Madžarskem (ustanovljena leta 1990), uredništvo časopisa PORABJE, Porabski Radio Monošter (oddajati je začel 23.junija 2000 – Poslušate ga lahko na UKV frekvenci 106,6 MHz. Trenutno oddaja med tednom od 16.00 do 17:00 ure v nedeljo pa od 12:00 do 14:00 ure, a je Radio Monošter mogoče slišati le v Monoštru in okolici – Porabja).

V Monoštru porabski Slovenci posedujejo Hotel LIPA (ima 22 dvoposteljnih sob, dva apartmaja, restavracijo, teniško igrišče in veliko konferenčno dvorano ter Razvojno agencijo Slovenska krajina. A o tem v nadaljevanju.

DSC_0966 (1)

No, toliko za uvod o Porabju, da bodo tisti Slovenci, ki Porabje (nekateri “ta pravi Slovenci” celo ne ločijo Pomurja od Prekmurja) ne poznajo, izvedeli več o njem, o čemer bo govora v nadaljevanju tega prispevka.

O povabilu z namenom!  – Za življenje, povezovanje, aktivnosti in za napredek porabskih Slovencev v Porabju se tam trudi naš generalni konzul Dr. Boris Jesih, ki s svojim uradom deluje v mestu Monošter.

No in, ko mu je član Društva turističnih novinarjev, kolega Jože Jerman posredoval interes, da bi novinarji društva želeli nekoliko bolj poglobljeno predstaviti življenje porabskih Slovencev v Sloveniji, se je naš generalni konzul Dr. Jesih (prav bi bilo, da bi ga posnemali tudi konzuli v drugih državah, ki so postavljeni tja zato, da skrbijo za slovenske manjšine) takoj odzval in pripravil res celovit program delovanja svojega konzulata, predvsem pa življenje, delu, uspeha pa tudi težave v Porabju živečih Slovencev. v Ta namen je Dr. Jesih pripravil dvodnevni program, da bi mi in kolegi novinarji lahko čim bolje spoznali dosežke in tudi težave porabskih Slovencev. Program pa je zajemal tudi predstavitev vpetosti porabskih Slovencev in njihovo sožitje z matičnim narodom, v tem primeru z madžarskim.

Monošter žunastvo

Sprejem pri županu mesta Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard) Huszar Gaborju – Naš konzul Dr. Jesih je želel, da nam svoje mesto in meščane predstavi tudi sam župan mesta Monošter Huszar Gabor. Ta je kljub obvezam ob našem obisku nakratko predstavil svoje mesto in življenje njegovih meščanov.

Generalni konzul Jesij in župan Monoštra Gabor

Zanimivo pa je, da je ob tem, ne zaradi olikanosti ali vljudnosti, posebej izpostavil odlično sodelovaje z našim generalnim konzulom, predvsem pa težnjo, da bi se povezava med njegovim mestom oz. občino še bolj poglobila s Slovenijo, predvsem pa s sosednjo mu pokrajino Prekmurje.

Kaj je župan povedal, vam v celoti predstavljamo v video prispevku, tako, da ne bo potrebe po dopolnjevanju ali spreminjanju njegovih pogledov.

sprejem pri županu Monoštra

 

DSC_0939

O Monoštru – Je pa zato prav, da vam ponudimo nekaj podatkov o mestu, ki ga župan Huszar Gabor vodi. Mesto Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard) je leta 1183 ustanovil madžarski kralj Béla III. in vanj povabil cistercijane. Ti so zgradili samostan in ga poimenovali po bavarskem svetniku sv. Gothardu, po katerem se mesto v madžarščini in nemščini imenuje še danes. V mestu je zrasla še trdnjava in bila skupaj s samostanom porušena v času Bocskaijeve vstaje. 1. avgusta 1664 je v bližini mesta prišlo do bitke med avstrijsko-nemško-francosko vojsko pod poveljstvom Montecuccolija in turško vojsko pod vodstvom Ahmeda Köprülüja. Bitka se je končala po 7 urah, ko je velik del turške vojske utonil v Rabi. Bitki je sledil podpis mirovnega sporazuma v Vasvárju.

V novejši zgodovini je t. i. trianonska pogodba velik del monoštrskega zaledja dodelila Avstriji in Kraljevini SHS, samo mesto pa postavilo na sam skrajni zahodni rob novonastale države Madžarske. To je pomenilo gospodarsko stagnacijo mesta. Razmere so se še poslabšale po koncu 2. svetovne vojne, ko sta bili meji z Avstrijo in tedanjo Jugoslavijo domala neprodušno zaprti. Danes pa so vse tri države članice Evropske zveze – in so se razmere in tudi povezave izboljšale.

Gospodarski razvoj – Gospodarski razvoj mesta se je pričel leta 1873, ko je čezenj stekla železniška proga med Gradcem in Szombathelyjem in je tako postal mesto z najbolj razvito industrijo v vsej Železni županiji. Obenem z industrijo je nastalo več izobraževalnih in zdravstvenih ustanov. V tistem času je v Monoštru deloval madžarski politik (in kasneje tudi predsednik vlade) Kálmán Széll, na tamkajšnji nižji gimnaziji se je šolal tudi slovenski jezikoslovec in etnolog Avgust Pavel. Nazadovanje mesta se je ustavilo šele v 80. letih 20. stoletja. Leta 1983, torej 800 let po ustanovitvi opatije, je kraj ponovno dobil mestne pravice. Po padcu komunizma so bili oživljeni stiki tako s Slovenijo kot z Avstrijo, Monošter je skupaj z avstrijskim Heiligenkreuzom ustanovil do sedaj edini madžarski čezmejni industrijski park (kjer je glavni delodajalec obrat Opla), v pripravi so načrti za izgradnjo termalnega kopališča.

Dodatne razvojne možnosti ima mesto od vstopa Slovenije in Madžarske v Evropsko unijo. Mesto je tudi izhodišče do naravnega parka Őrség, ki je sicer madžarski del trideželnega krajinskega parka Goričko – Raab – Őrség.

No in še en dodatek. To je spletna stran, ki ponuja podatke o mestu Monošter (madžarsko Szentgotthárd, nemško St. Gotthard), in sicer tudi v slovenskem jeziku. Pohvalno, mar ne?

Vredno je vedeti! – Simbol mesta je tretja največja madžarska baročna cerkev in pripadajoči samostan. Zgradili so ju med letoma 1748 in 1764 po načrtih Franza Antona Pilgrama. Freske cerkvene kupole z motivi monoštrske bitke sta poslikala Stephan Dorfmeister starejši in Stephan Dorfmeister mlajši. Severno od te cerkve stoji cerkev – kašča, ki je nastala na temeljih iz 12. stoletja kot trdnjava. Ko so jo leta 1605 porušili, so na njenem mestu zgradili današnjo cerkev.

Kako so porabski Slovenci začeli utirati svoja pota – Kot v uvodu omenjeno se danes v Monoštru (ki je tudi središče porabskih Slovencev) nahaja Slovenski kulturno-informacijski center Lipa. Kakšna je bila njihova pot si lahko ogledate na tej spletni povezavi, ki kaže, da se je potrebno “zbuditi” in si najprej sam utirati svoja pota, da dosežeš odziv. Odziv pa je bil, da so pristojni tudi v matični domovini spoznali, da je potrebno pomagati svoji manjšini v Porabju.  Da je Porabje postalo del miselnega vzorca v državi Sloveniji, se porabski Slovenci morajo zahvaliti mladim intelektualcem in tudi starosti Slovencev v Porabju Jožetu Hirnöku, ki se kot predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem trudi za obstoj slovenstva in zastavljenih ciljev, da bi to obstalo v Porabju. On in direktorica slovenskega Hotela Lipa v Monoštru, svoj pogled pa je dodal tudi generalni konzul Dr. Jesih, pa sta nam povedala – poglede si lahko ogledate v spodaj objavljen prispevku, ki smo ga posneli v hotelu Lipa.

Da ne bo pomote, kot je razvidno iz posnetka naši najmanjši in najmlajši slovenski narodni skupnosti v zamejstvu ne gre vse po željah, a se trudijo, da bi kljub temu bili uspešen povezovalec vse bolj “usihajoče” manjšine. Razlog pa ni njihovo neučinkovito delo (no, vedno je neka stvar lahko boljša, kot je) ampak stanje in ekonomski položaj tamkajšnjih Slovencev in ne prav velikih priložnosti za razvoj,  kar je prav, da se tega stanja zavedajo tudi v slovenski prestolnici, ko se govori in razmišlja o Slovencih, ki živijo izven naših meja.

Zgodovinski pogledi v preteklost – Drugi dan našega obiska pri naših rojakih v Porabju pa smo namenili preteklosti. Preteklost predstavlja pogled na omejitve, ki jih je imela meja med Slovenijo (takratno Jugoslavijo) pa tudi nemoč za povezovanjem porabskih Slovencev zaradi ovir, ki jih je zagotavljala za ohranitev slovenskega jezika aktivnost slovenskih duhovnikov.

Namreč, ti so ne glede na politične poglede v matični državi na področju jezika imeli vpliv na povezovanje porabskih Slovencev. Zato nam je naš generalni konzul predstavil s pomočjo sedanje učiteljice slovenskega jezika, ki deluje v Gornjem Seniku, želel predstaviti kdo je bil pomemben povezovalec s strani duhovništva, da se je slovenski jezik tu obdržal.

Cerkev na Gornjem Seniku

Zanimivo je, da se sedanja oblast v matici trudi za povezovanje porabskih Slovencev in vzpodbujanje, da se porabski jezik ohrani.  Žal pa to ne velja za cerkev, dodajamo mi, saj Murskosoboška škofija ne premore že od leta 2001 župnika, ki bi v resnično pravi slovenski cerkvi, ki stoji v Gornjem Seniku, vsaj tedensko maševal v slovenskem jeziku. To dela mesečno, kar je milo rečeno slabo za verujoče, če uporabimo prijazen izraz.

Zato pa si lahko ogledate posnetek o župniku Janošu Küharju, ki je do zadnjega dne svojega življenja, podajal svoje poglede v slovenščini. In zato so v njegov čast in pozitiven spomin nanj, tukajšnji Slovenci za njegovo 50-letno delovanje njegovo bivališče preuredili v muzej, ki so ga poimenovali “Küharjeva spominska hiša”.

In razlog? Ker je bil to mož, ki je v fari na Gornjem Seniku skrbel za slovenstvo. In kot pravi sedanja učiteljica slovenščine, ki se sedaj trudi, da bi slovenska beseda obstala, je bil župnik Kühar, ki je vedno svaril, da z izumrtjem  jezika izumre tudi narod.

V Porabju za prihodnost – V Gornjem Seniku v Porabju smo obiskali tudi Slovensko vzorčno kmetijo, ki je skupen projekt urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Njen namen je krepitev kmetijstva v povezavi s turizmom, panogo, ki je že od nekdaj prisotna na tem območju in hkrati pomeni njegovo nadaljnjo perspektivo. Kmetija naj bi pripomogla h krepitvi skupnosti, ki živi na tem območju, torej h krepitvi slovenstva v Porabju.

Vzorcna kmetija Porabje v Gornjem Seniku v slovenskem Porabju na Madžarskem

Slovenska vzorčna kmetija v Gornjem Seniku stoji v madžarskem nacionalnem parku Örseg in je namenjena predstavitvi, kako naj bo organizirana kmetija v nacionalnem parku, da se lahko sama preživi. Projekt je naravnan tudi tako, da kmetija spodbuja razvoj kmetijstva v Porabju in pritegne posamezne kmete k sodelovanju z vzorčno kmetijo. S svojo turistično ponudbo bo vpeta v skupen turistični produkt Porabja, ki bo zaživel s povezavo z drugo turistično ponudbo samega Porabja kot navezavo na Prekmurje in obmejno območje sosednje Avstrije.

Vsekakor ima obiskovalec, ki ga bo pot zanesla na slovensko vzorčno kmetijo v Gornjem Seniku, kaj videti; tako sporoča njihova spletna stran http://www.kmetija.hu.

Velja dodati, da je Razvojno agencijo Slovenska krajina ustanovila Zveza Slovencev na Madžarskem. Agencija kot neprofitna organizacija dela in si prizadeva za kulturni, turistični in gospodarski razvoj slovenskega Porabja, območja, kjer živi slovenska manjšina na Madžarskem. O njenih dosedanjih dosežkih je spregovorila njene direktorica, ki je povedala ob predstavitvi kmetije naslednje:

DSC_1007

Dejstvo je, da oni niso zamejci, ampak so Slovenci, ki jim je potrebno posvetiti vso pozornost in pomoč. Zato našo reportažo zaključimo z besedami porabskega SLOVENCA Janoša Küharja. “Ko izumre jezik, izumre tudi narod”.

Zato je prav, da tudi vi spoznate porabske Slovence in okolje, v katerem živijo. Mi smo ga in bilo smo presenečeni, tudi zato, ker smo naleteli na generalnega konzula Slovenije, ki ve, kaj je biti bit Slovenca izven mej matične domovine.

IMG_0688 (1)

V matici – SLOVENIJI – pa je vredno vedeti in se zavedati tudi tega! V Porabju, kjer smo bili je lepo, a smo ugotovili tudi to, da v Porabju na Madžarskem “zmanjkuje” Slovencev. A ne samo tam!
Zato matica Slovencev – država Slovenija mora biti do zunaj meja živečih Slovencev vse bolj angažirana in pazljiva, česar se slovenska politika mora “poglobljeno” zavedati. /pripravila: Alenka T. Seme in Janez Temlin/

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s