Vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško ni le dvostranski problem, temveč je to problem, ki vpliva na celotno EU in na evropsko prihodnost Zahodnega Balkana, je poudaril v Bruslju pred srečanjem s predsednikom republike Borutom Pahorjem.
V tem duhu komisija predlaga stranema svoje posredovanje, če to želita, je dejal Juncker, a komisijine vloge pri tem ni podrobneje pojasnil. Prvi korak bo po njegovih navedbah spraviti strani skupaj, pri čemer ocenjuje, da razlike niso tako zelo velike.
Juncker je še ponovil stališče komisije, da je arbitražno razsodbo treba spoštovati, in poziv k izogibanju incidentom. Pripomnil je tudi, da to vprašanje nikogar drugega ne zanima in da nihče ne ve, za kaj sploh gre.
Prav tako je predsednik komisije izpostavil, da nikoli več ne želi česa podobnega in da bo treba preostala odprta vprašanja meje v regiji Zahodnega Balkana rešiti pred vstopom držav v unijo.
Na vprašanje, ali se strinja s slovenskim stališčem, da Hrvaška z zavračanjem arbitražne razsodbe krši evropsko pravo, je šef komisije odgovoril, da preprosta vprašanja nimajo vedno preprostih odgovorov.
Predsednik Pahor pa je pozval k dejavnejši vlogi komisije in tudi Junckerja osebno v prizadevanjih za uresničitev arbitražne odločbe. Izpostavil je, da je to politična, pravna in moralna dolžnost komisije ter da gre za verodostojnost unije.
Pahor je še povedal, da prihaja k Junckerju z nekaj zamislimi, kako bi lahko komisija pomagala, vendar jih ni želel razkriti pred pogovorom s predsednikom komisije. Poudaril je tudi, da so konkretni koraki seveda v rokah komisije.
Po srečanju je slovenski predsednik po Twitterju sporočil, da je “pogovor s predsednikom komisije Junckerjem prinesel določen napredek v razumevanju odgovornosti in vloge Evropske komisije za implementacijo arbitražne sodbe o meji”.
Pahor, ki se je danes v Bruslju sestal tudi s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, je sicer na skupni novinarski konferenci z Junckerjem spomnil, da imajo vsi trije nekaj skupnega – podpis pod pogodbo o pristopu Hrvaške k EU, tedaj v vlogi premierjev Slovenije, Luksemburga in Poljske.
Arbitražni sporazum je omogočil, da je Hrvaška julija 2013 postala članica EU, je še spomnil Pahor ter izpostavil, da Hrvaška z nepriznavanjem arbitražne odločbe krši pogodbo o lastnem pristopu k EU ter mednarodno in evropsko pravo.
Odlašanje z uresničitvijo arbitražne razsodbe ali njena neuresničitev bi lahko pomenila veliko manevrskega prostora za tiste politične sile, ki vidijo priložnost v spodbujanju nacionalizma ter nespoštovanju sprejetih zavez in mednarodnega prava, je še opozoril Pahor.
Ob tem je slovenski predsednik pozval komisijo, naj ne odlaša s prvim korakom in naj da hrvaški strani vedeti, da misli resno, ko pričakuje uveljavitev sporazuma. Hrvaško pa je pozval, naj v Ljubljano in Bruselj čim prej sporoči, da je pripravljena spoštovati arbitražno razsodbo.
Tusk je po srečanju s slovenskim predsednikom tvitnil, da mu čestita za ponovno izvolitev in da sta razpravljala o razmerah v regiji. Na vprašanje, kakšno je Tuskovo stališče o vprašanju arbitraže, so v njegovi tiskovni službi zgolj potrdili, da je bila tudi to tema pogovorov, a dodali, da ne morejo posredovati podrobnosti.
Pahor je še izpostavil, da ni naključno njegov prvi uradni obisk prav v Bruslju ter da je Slovenija zelo proevropska država, ki si želi renesanse EU in bo pri tem dejavno sodelovala.
Juncker pa je še dejal, da je vesel obiska dobrega prijatelja, s katerim sta se vedno dobro razumela in ki ga ima zelo rad, saj ima zelo proevropsko stališče. Poudaril je tudi, da je prijatelj Slovenije, ki je “velika nacija”, in da so zanj pomembni interesi malih držav.
Podrobnosti o vsebini današnjih pogovorov za zdaj ni bilo mogoče izvedeti, je pa neuradno slišati, da je glede na naravo glavne teme dejstvo, da je bila novinarska konferenca pred srečanjem, omogočilo bolj poglobljeno razpravo./STA/LN/
