Čas je, da Slovenija resno uveljavi arbitražno razsodbo in uredi s Hrvaško mejo po schengenskih pravilih

pregledna karta meje med Slovenijo in Hrvaško po razsodbi arbiratražnega sodišča

Kot kaže se spet dogaja to, kar se vedno zgodi, ko se pogovarjamo s Hrvati. Slovenska vlada in Državni zbor sta pripravila večino zakonskih podlag, da bi lahko izpeljali ne prav dobro arbitražno odločitev mejnega vprašanja s sosednjo Hrvaško.

A ker smo dali besedo in pristali leta 2009, na milo rečeno bedasti pristop sedanjega predsednika države Boruta Pahorja, ki je bil takrat predsednik vlade, in to eden od najslabših v zgodovini Slovenije, da bosta Slovenija in Hrvaška po številnih neuspelih poskusih razrešiti spor glede meje na kopnem in morju, ob pomoči Evropske skupnosti (takrat predsedujoče Švedske) je bil, kot je znano,  4. novembra 2009 podpisan arbitražni sporazum, s katerim sta Slovenija in Hrvaška ustanovili arbitražno sodišče, ki naj v skladu s 3. členom arbitražnega sporazuma določiti potek meje med državama.

O naivnosti Boruta Pahorja je škoda besed.  Dokaz zato je, da je pristal na podpis sporazuma z neuko hrvaško političarko, nekdanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor, ki nikoli ne bi bila prava predsednica vlade, ampak je to postala le zaradi pritlehnih dejanj njega šefa Iva Sanaderja, ki se zaradi svoji kriminalnih obtožb že skoraj desetletje brani na hrvaških sodiščih, da ne govorimo o tem, da je kar nekaj časa presedel v zaporih v Avstriji in Hrvaškem.

4 novembra 2009 Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor v Stockholmu

Še več, ob tem velja dodati, da je predsednik vlade Borut Pahor je nategnil svoje lastne državljane, da so na referendumu dovolili vstop Hrvaške v EU, brez kakršnih koli garancij, da naša južna soseda držala besedo.

Dejstvo je, da je bilo veliki večini državljanov jasno, da hrvaški politiki ne velja verjeti, a jih je Pahor s pomočjo državnega denarja na različnih soočenjih prepričal, da so glasovali za dovolitve vstopa Hrvaške v EU s pogojem, če ta podpiše arbitražni sporazum pod okriljem Evropske skupnosti in ne Evropske komisije, od katere zdaj slovenski politi pričakujejo, da se jasno postavi na stališče, da je mednarodna razsodna arbitražnega sodišča mednarodni aktih, ki ga je potrebno uveljaviti.

Če smo natični! Slovenija bi mora jasno in nedvoumno zahtevati od Evropske skupnosti, da se postavi na stran mednarodne razsodbe, ne Slovenije.

A ne, mi se pogovarjamo z predsednikom Evropske komisije Junckerjem, ki klobasa kar se mu zahoče, čeprav, glede prej obmejna Evropska komisija ni bila vpletena v odločitev, da Hrvaška postane članica EU ampak je bila to, kot je znano, in je dejstvo, Evropska skupnost kot celota (s sopodpisom predsedujoče Švedske).

Zgodovina reševanja mejnega vprašanja (Vlada Republike Slovenije)

Reševanje odprtih mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško lahko razmejimo na pet obdobij:

 

 

Kako je potekala arbitraža

Slovenija in Hrvaška sta se s sporazumom dogovorili, da odprto mejno vprašanje preneseta pred arbitražno sodišče. Po sporazumu se v primeru, da sporazum ne določa drugače, uporabljajo  Izbirna pravila Stalnega arbitražnega sodišča za razsojanje v sporih med dvema državama (148 KB). Državi sta se tudi dogovorili, da bo tajništvo arbitražnega sodišča opravljalo Stalno arbitražno sodišče (SAS) v Haagu.

 

  1. februarja 2013se je začel pisni del postopkas predajo memorandumov arbitražnemu sodišču, v katerem sta državi predstavili svoja stališča glede poteka meje. Vsebina dokumentov sicer ni javna (ker je arbitražni postopek v skladu s členom 6/5 arbitražnega sporazuma zaupne narave). Slovenski memorandum obsega preko 650 strani, okoli 5200 strani prilog in 250 strani zemljevidov, hrvaški memorandum pa obsega skupaj nekaj več kot 3600 strani.

Z izmenjavo memorandumov se je začel nov krog postopka – priprava protimemorandumov, tj. odgovorov na dejanska in pravna stališča druge strani.

 

  1. novembra 2013so bili predani protimemorandumi.

Pravila SAS omogočajo arbitrom, da dopustijo še tretji krog pisnega postopka, tj. odgovor na protimemorandum. Na predlog Slovenije je arbitražno sodišče odobrilo pripravo odgovora, ki je bil namenjen dodatni razjasnitvi  dejstev in na novo predloženih dokumentov. Tako sta Slovenija in Hrvaška 26. marca 2014 izmenjali še odgovora na protimemoranduma.

Ustna obravnava pred arbitražnim sodiščem je potekala v Haagu v Palači miru na sedežu Stalnega arbitražnega sodišča (SAS) med 2. in 13. junijem 2014.

Povzetek stališč obeh strani je razviden iz sporočila za javnost SAS z dne, 17.6.2014.

 

  1. julija 2015je arbitražno sodišče Slovenijo in Hrvaško obvestilo, da bo razsodbo predvidoma izdalo v sredini decembra 2015. 

 

  1. julija 2015sta srbski časnik Kurir in hrvaški časnik Večernji list objavila novico in kasneje tudi zvočne posnetke domnevnih telefonskih pogovorov med slovensko agentko Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem. Agentka in arbiter naslednji dan odstopita s funkcij, Slovenija naredi vse, kar je v njeni moči, za ohranitev kredibilnosti arbitražnega sodišča in zaupanje vanj.

Hrvaška kljub temu 30. julija obvesti Slovenijo (in 31. julija arbitražno sodišče), da želi odstopiti od arbitražnega sporazuma. Odstopi tudi hrvaški arbiter. Slovenija hrvaško namero po enostranskem odstopu od mednarodno veljavnega sporazuma zavrne.

 

  1. septembra 2015predsednik arbitražnega sodišča imenuje dva nova arbitra.

 

  1. decembra 2015arbitražno sodišče sporoči, da bo odločilo o vprašanjih, ki izhajajo iz pisem Hrvaške in Slovenije iz julija in avgusta 2015, ter določi roke za nadaljevanje postopka, in sicer 15. januar 2016 za pisno vlogo Hrvaške in 26. februar 2016 za pisno vlogo Slovenije. Ustno predstavitev stališč držav napove za marec 2016.

 

  1. februarja 2016Slovenija pošlje svoj odgovor. Vsebina pisma je v skladu s 6.(5). členom arbitražnega sporazuma zaupna.

 

  1. marca 2016 poteka na arbitražnem sodišču ustna obravnava, na kateri Slovenija predstavi svoja stališča. Naslednji dan sodišče objavi povzetke stališč obeh držav in sporoči, da Hrvaška do 15. januarja 2016 pisnih pojasnil ni oddala, prav tako se 17. marca 2016 ni udeležila ustne obravnave.

 

  1. junija 2016 arbitražno sodišče sporoči, da se arbitraža med Hrvaško in Slovenijo nadaljujeDelna razsodba je v celoti dostopna na spletni strani Arbitražnega sodišča.
  2. junija 2017 arbitražno sodišče sporoči, da bo sodbo o meji med Slovenijo in Hrvaško javno objavilo 29. junija 2017.

Podrobnejši pregled dogodkov po 22. juliju 2015 je dostopen tukaj.

Slovenija je ves čas podpirala arbitražno sodišče in arbitražni postopek ter verjela, da bo privedel do pravno zavezujoče razsodbe o meji med državama v skladu z arbitražnim sporazumom.

Kdo so bili arbitri

Stalno arbitražno sodišče - PCA

Arbitražno sodišče sestavlja pet arbitrov: tri (Gilbert Guillaume Vaughan Lowe Bruno Simma ) sta državi skupaj imenovani z liste, ki jo je pripravila Evropska komisija, po enega pa je vsaka država imenovala sama: Hrvaška je imenovala Budislava Vukasa (odstopil 30.7.2015), medtem ko je Slovenija imenovala Jerneja Sekolca, ki ga je 28.7.2015 zamenjal Ronny Abraham (odstopil 3.8.2015).  Arbitražno sodišče je 25.9.2015 imenovalo nova arbitra; Norvežan Rolf Fife je zamenjal slovenskega člana sodišča, Švicar Nicolas Michel pa hrvašega.

Predsednik tribunala je Gilbert Guillaume.

Arbitri so pri svojem delu samostojni in neodvisniNacionalni arbiter skrbi, da so na ustrezen način obravnavani vsi glavni argumenti, ki so bili predloženi s strani stranke, ki ga je imenovala, sicer pa je pri svojem delu prav tako samostojen in neodvisen.

Razsodba se vedno sprejme z večino glasov arbitrov. V arbitraži med Slovenijo in Hrvaško ločena mnenja niso možna.

Predstavniki Slovenije pred Stalnim arbitražnim sodiščem

Slovenijo pred Stalnim arbitražnim sodiščem zastopajo:

 

V ekipi, ki zastopa Slovenijo pred SAS, so tudi:

  • kartografi in hidrografi: Robin Claverly, Igor Karničnik, Martin Pratt, Primož Kete,
  • člani projektne enote za zagovor pred arbitražnim sodiščem na Ministrstvu za zunanje zadeve,
  • pisarna za pravno-tehnično podporo med ustno obravnavo Héloïse Bajer-Pellet.

No in kje smo zdaj?

Na BALKANU, kjer so Hrvati lastijo polovico Piranskega zaliva, pošiljajo našim ribičem astronomske kazni, ker lovijo v našem deli (ker se bojo le do polovice Piranskega zaliva) ob tem pa naša država najema hrvaškega odvetnika, da jih brani za dejanja, ki jih niso storili.

IMG_2673

Hrvaški ribiči, ki lovijo v našem delu Piranskega zaliva, pa dobivajo od naše države milejše kazni (le nekakšne mini prekrškovne zneske) do 500 evrov, s pogojem, če jih plačajo v 8 dneh se jim kazni zmanjšajo na 250 evrov. Njih pa zastopa slovenski odvetnik Miha Kozinc, ki pravi, da gre za običajno postopanje, pritožbe bodo šle v smeri, da so hrvaški ribiči nedolžni, saj so šli na sporno področje v zablodi, da gre za slovensko teritorialno morje.

No in še ena neumnost Slovenije!

Ko je znano je Slovenija s Hrvaško še pred arbitražne razsodbo na svoje mejne prehode, za nepomemben znesek najema pustila hrvaško policijo, ki na naši meji uraduje, kot, da so na svoji meji. Ker se jim je lani potegnilo, da bodo lažje tuje turiste spravili na svoje morje so se umaknili brez pisnega dogovora s Slovenijo iz mejnega prehoda Obrežje, rekoč, da to velja za čas turistične sezone (do 1. oktobra 2017), so še danes na svoji strani.

Hrvaški mejni prehod Bregana

In kaj naredi Sloveniji? Nič! Kot članica schengenske mejne kontrole na notranjih mejah na schengenskega območja, dovoljuje, da Hrvati odločajo kje je njim prav, da kontrolirajo gibanje oseb in prestop notranjih mej in ukrepajo, kot, da so že članica Schengena.

mejni prehod Obrežje_oznaka

Dogovor, da na naši meji uradujejo hrvaški (podpisali sta ga obe vladi ) o skupnem nadzoru meje, ki se izvaja na več kot polovici od 57 mejnih prehodov med Hrvaško in Slovenijo. Kot so klobasali takrat naši politi (z naše strani Virant) je tak pristop nastal zato, da se olajša in pospeši prehod potnikov čez zunanjo Schengensko mejo. Ta režim pa se je začel uporabljati z vstopom Hrvaške v EU julija 2013.

No in zdaj smo v letu 2018!

Prav bi bili, da se v primeri, da Hrvaška ne sprejme arbitražne razsodbe njihova policija umakne na njihove mejne prehod in to takoj. Mejni kontrolni prehod Sečovlje (Slovenija)/Plovanija (Hrvaška) pa se zapre kot mednarodni mejni prehod in dobi status maloobmejnega mejnega prehoda, saj je Plovanija črna gradnja, kar pomeni, da formalno pravno ne obstaja.

mejna točka Sečovlje Slovenija

Torej je čas je, in to skrajni čas, da Slovenija resno uveljavi arbitražno razsodbo in svojo južno mejo kontrolira sama po vseh principih schengenske mejne kontrole na notranjih mejah schengenskega območja, kot to velevajo pravila./Janez Temlin

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s