Cankarjeva založba dopolnila knjižno polico, na katero velja pokukati

Novinarska konferenca Cankarjeve založbe: od leve proti desni Andrej Blatnik, Davorin Lenko, Jasmin B. Frelih, Denis Škofič, Lidija Dimkovska, Aljoša Harlamov

Danes, na prvi pomladni dan 1. marca (no zima pa ni hotela še oditi) so pri Cankarjevi založbi predstavili, s čimer so dopolnili knjižne police s svežimi izdajami, ki sta jih podrobneje predstavila urednika Andrej Blatnik ter Aljoša Harlamov.

Donna Tartt

No, pa pojdimo po vrsti: Zagotovo je »najtežje« in predvsem težko pričakovani roman Lišček ameriške avtorice Donne Tartt, ki kar na skoraj 900 straneh, v prevodu Uroša Kalčiča, spremlja preobratov polno zgodbo Theodorja Deckerja, ki mu pri 13 letih med terorističnim napadom na newyorški Metropolitanski muzej umre ljubljena mama. Med opotekanjem skozi ruševine se oprime znamenite slike Lišček Carla Fabritiusa iz leta 1654, ki nato postane njegova edina oporna točka v življenju.

Velja omeniti tudi to, da je ob s Pulitzerjem nagrajenem Liščku Donna Tartt napisala še dva romana, in sicer Skrivno zgodovino (1992), ki je v prevodu Kalčiča pri Cankarjevi založbi izšla leta 2016, in The Little Friend (2002), ki na slovenski prevod še čaka. “Če bodo bralci »pridno« brali in kupovali Liščka se bomo potrudili, da jim v slovenščini  ponudimo tudi tretji roman Donne Tartt, je na današnji predstavitvi v knjigarni Konzorcij povedal urednik Aljoša Harlamov.

Lidija Dimkovska je predstavila pesniško zbirko ČRNO NA BELEM

Je pa Cankarjeva založba že poskrbela za prevod pesniške zbirke makedonske pesnice Lidije Dimkovske, ki že od leta 2001 živi v Ljubljani. V zbirki Črno na belem v prevodu Aleša Mustarja pesnica, kot je pojasnila, razgalja svoja stališča, ne čustva, do politike, sveta in sedanjega časa. “Pod to knjigo se podpišem z vsem svojim bitjem,” je poudarila in dodala, da je v primerjavi s prejšnjimi knjigami tokrat ustvarila pesniški svet, ki je popolnoma realističen.

Denis Škofic, na sredini, je predstavil svojo pesniško zbirko SEGANJE

Bleda svoboda je zbirka 14 Frelihovih razširjenih objavljenih in nekaj neobjavljenih esejev o slovenski in svetovni sodobni literaturi, v katerih se loteva raznovrstnih tem. Od vprašanj poetike, možnosti realizma, postpostmodernizma do problema “velikega romana” in drznega poskusa zarisa estetske šole na Slovenskem. Sprašuje se o ne-izbiri kot estetskem načelu, o razliki med kulturnikom in umetnikom in o smislu bivanja.

Jasmin B. Frelih, drugi z leve, je predstavil zbirko svojih esejev

No, in tu je roman Davorina Lenka Bela pritlikavka, ki po Harlamovih besedah vsebuje nenavadno in privlačno zgodbo s trdnim epskim jedrom. Maria ubeži v louisiansko močvirje, kjer trči v Louisa, ki odmaknjen od družbe kuha kristalni metamfetamin.

Lenko, ki je za svoj romaneskni prvenec Telesa v temi (2013) prejel kresnika, je med značilnostmi svojega drugega romana med drugim izpostavil linearnost zgodbe ter odmik od postmodernizma. “Pri Telesih v temi je postmodernistična estetika delovala kot varnostna mreža, na kar se lahko vedno znova sklicuješ. Ta pa je bližje zelo posebnemu, tudi poetičnemu, realizmu,” je dejal. Tudi na to je poleg naslova romana precej ponosen.

Davorin Lenko, drugi z leve, je predstavil svoj roman BELA PRITLIKAVKA

Druga pesniška zbirka Seganje mladega pesnika iz Prekmurja Denisa Škofiča gradi na širokem pomenskem obsegu besede seganje. Predvsem na njenem manj znanem pomenu, ki označuje ribolovno tehniko, pri kateri ribič tipa za ribami in jih lovi le s svojimi golimi rokami. Podobno kot ribič tudi Škofič tipa za svežimi, celo skrajnimi načini pesniškega izraza in možnostmi jezika.

Uroš Zupan, prvi z leve, ki je predstavil svojo pesniško zbirko S PRSTI PREMIKAMO TOPEL ZRAK

Nova pesniška zbirka Uroša Zupana, S prsti premikamo topel zrak, premišljeno pripoveduje o svetu, v katerem živimo. Kot so zapisali pri založbi, so v njej pesmi, ki simulirajo klasično formo in se s tem bližajo glasbi, a hkrati delajo tudi prekrške, saj je rima v njih vedno naključna in se trudi biti neopazna.

No, tako je Cankarjeva založba dopolnila knjižne police, na katero velja pokukati. Kaj pokukati, prebrati velja ponujeno./pripravila: Alenka T. Seme

20180301_105833

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s