Ali bo Slovenija s posebnim ustavnim zakonom zaščitila premoženja NLB pred hrvaškimi izvršbami?

Zoran Milanović in Janez Janša v Mokricah marca 2013 podpis memuraduma

Nerešeno vprašanje prenesenih deviznih vlog varčevalcev v nekdanji LB je po stališču Slovenije stvar nasledstva po nekdanji skupni državi. S sporazumom z Mokric iz leta 2013 je to priznala tudi Hrvaška, ki pa je nato vprašanje, kot je v njeni navadi, takoj ko je vstopila s soglasjem Slovenije v EU opredelila kot spor med bankami in tako sodiščem na Hrvaškem celo naročila, da sodne postopke proti LB oz. NLB nadaljujejo.

NLB_Nova ljubljanska banka

No, izdaj pred samimi volitvami so se slovenski politiki nekoliko prebudili in se odločili, da bo ustavna komisija DZ odločala o predlogu SDS in NSi za začetek postopka za dopolnitev ustavnega zakona, po katerem NLB ne sme izplačevati zahtevkov iz pravnomočnih sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog. Če bi prišlo do izvršb, bi Slovenija sprožila kompenzacijske ukrepe. Pravne dileme o tem še niso razrešene.

SDS in NSi predlagata, naj temu sledi kompenzacija z izterjavo premoženja od hrvaških družb v večinski državni lasti prek slovenske finančne uprave.

Parlament lahko tako zaščiti slovensko premoženje, a bo za to moral pred parlamentarnimi volitvami izpeljati dve seji ustavne komisije in dve izredni seji DZ, prvi krog za sprožitev ustavnega postopka in drugi za potrjevanje vsebine.

Ciril Ribičič, slovenski pravnik

Predlog za dopolnitev ustavnega zakona zahteva odgovore in mnenja pravnikov. No in eden od njih to je Ciril Ribičič pravi, da ni dobro, da bo Slovenija reagirala s povračilnimi ukrepi. Logično, ker Ciril Ribičič, pa ne samo on, nikoli ni bil deležen kraje s strani Hrvaške, ampak so to v njegovem imenu plačevali slovenski davkoplačevalci.

Ali bo Slovenija s posebnim ustavnim zakonom zaščita premoženja v NLB pred hrvaškimi izvršbami sploh ne bi smelo biti vprašanje, saj je Hrvaška tudi v tem primeru dokazala, da ni nikoli ne drži dane besede.

sodniško kladivo

O, ja, je! Vendar mora bi ti v te primeru njena »sogovornica« Nemčija, ki jih je na hitro pritisnil na kolena, ko je Hrvaškem sprejeli le nekaj dni pred vstopom države v EU, sporni zakon, ki  je bil znan kot lex Perković, ker je Hrvaška hotela poskusili zaščititi nekdanjega udbovca Perkovića pred izročitvijo Nemčiji. Ko je znano je šlo preprečitev izročitve enega izmed nekdanjih vodij jugoslovanske obveščevalne službe (Udbe) na Hrvaškem Josipa Perkovića.

Josip Perković_hrvaški udbovec

Nemčija njegovo izročitev zahteva zaradi umora hrvaškega izseljenca na Bavarskem leta 1983. Kar je nato Hrvaška tudi storila brez pripomb. Še več! Hrvaški premier Milanović je takrat, čeprav ni nič podpisal, v pismu predsedniku Evropske komisije Barrosu napisal, da je Zagreb pripravljen spremeniti sporno zakonodajo glede pripornega naloga. Torej je jasno, kako je treba ravnati z Hrvati!/J.Temlin

Državni zbor

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s