Ko smo že nekajkrat poročali bodo letos Hrvati na Libuškem polju pri Pliberku opravili strogo pietetno in ne več kot shod malikovanja ustaštva.
Tokrat je namreč Avstrija, kot držav ter deželna vlada avstrijske Koroške jasno dala Hrvatom vedeti, da na 73 obletnici ne bosta dovoljevali malikovanje ustaštva, kaj še le, da bi udeleženci te t.i. hrvaške žalne prireditve izrabili za prikaz ustaških simbolov in privrženosti ustaštvu.
Zanimivo je, da je Avstrija prvič tako zelo ostro zahtevala od Hrvaške, da bodo morali udeleženci pozabiti, da bi to tradicionalna slovesnost v spomin na hrvaške žrtve povojnih pobojev Hrvatov v njihovi državi uporabili tudi kot shod malikovanja ustaštva.

Deželna vlada avstrijske Koroške je letos prvič opozorila, da bodo ostro kaznovali vse, ki bodo kazali privrženost in simpatije do ustaškega gibanja ter kršenje nadzirala s 288 policisti, tam pa bo tudi tožilstvo in sodna oblast Avstrije, ki bo kršitelje na licu mesta kaznovala. Še več, za hujše kršitve (nošenje ustaških simbolov, uniform zastav in drugih obeležij) bodo pristojni kršitelje deportirali iz Avstrije. Pri tem avstrijske oblasti niso opredelile kako bodo to storile. Bolje rečeno, kako jih bodo deportirale na Hrvaško preko Slovenije. Dejstvo je, da bi morale biti o takšnih kršiteljih obveščene tudi naši organi, še več, ti bi morali dekoracijski postopek kršiteljem zaračunati. Namreč, Avstrijci morajo vedeti, da Jugoslavije ni več, torej so pogoji zdaj čisto drugačni. Žal podatka kako bodo reagirali slovenski organi na morebitne hrvaške deportirance nimamo.
Ob tem je zanimivo to, da je organizator žalne slovesnosti hrvaška cerkev v sodelovanje s škofijo Koroške, a je pokrovitelj le te je država Hrvaška.
No, za nepoznavalce dodajmo, zakaj na bi bila ta slovesnost zanimiva tudi za slovensko javnost. Gre za žalno slovesnost, ki jo Hrvati organizirajo, da bi se poklonili Hrvatom, med katerimi so bili večinoma pripadniki poraženih sil ustaške Neodvisne države Hrvaške (NDH), a tudi civilisti, ki so jih na Libuškem polju 15. maj 1945 in so jih v naslednih dneh partizanske enote prevzele od Britancev, tam nekaj brez sojenja pobile, večino pa ob vračanju preko Slovenije na Hrvaško. Od tu tudi v Sloveniji odkrite skupinske grobnice, kot je Huda jama pri Laškem, pa Tezno in druga. Strokovnjaki pravijo, da je v teh grobnicah večina Hrvatov. Velja dodati, da naj bil večinskih del pobojev, prav tako iz tega dela Avstrije, in sicer slovenskih domobrancev izvršen v Kočevskem Rogu na kraški planoti, ki je del Kočevskega višavja nad Črmošnjiško dolino, sicer del Dolenjske.
Zanimivo, da je na Libuškem polju pri Pliberku bil zagotovo pobit tudi del Slovencev, vendar ti tega kraja nikoli niso nikoli upoštevali kot del za poklon povojnih pobojev. To je bil vedno Kočevski Rog.
No, pa se vrnimo Hrvatom. Kot kaže Avstrijce vse bolj moti množičnost, predvsem pa preveč izraženo ustaško malikovanje Hrvatov. Kot so nedavno udeleženci ene od hrvaških oddaj o tej temi (šlo je za oddajo imenovano Otvoreno) povedali je zanimivo to, da se je pred tremi leti te žalne slovesnosti v poklon pobitih ustašev (na Pliberškem polju) udeležilo kar 70 tisoč Hrvatov. Zanimivo je, da je takrat bila pokroviteljica slovesnosti kar predsednica hrvaške države Kolinda Grabar Kitarović. V nasprotju s tem pa je na žalni slovesnosti, ki jo je zakrivil tudi del v tem procesu pobitih ustašev bil del enot, ki so v hrvaškem največjem koncentracijskem taborišču Jasenovac sodelovali pri poboju na tisoče Judov, Srbov, Romov in tudi Slovencev, a se tam po navadi tem tisočim žrtvam fašistične NDH, z hrvaške strani, udeleži le nekaj sto udeležencev kot poklon tem žrtvam.

Še več! V Jasenovcu so spominske slovesnosti deljene na nepomembno število uradnih zastopnikov države, poklonike žrtvam ter predstavnike antifašističnega gibanja. Tudi ta podatek veliko pove!
Nasprotno pa sta udeležbo na današnji žalni slovesnosti v Pliberku napovedala predsednik hrvaškega parlamenta Gordan Jandroković ter hrvaški član predsedstva BiH Dragan Čović. Na slovesnosti bosta tudi odposlanca hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović in premierja Andreja Plenkovića.
Predstavniki Častnega pliberškega voda so na torkovi novinarski konferenci v Zagrebu dejali, da so v dogovoru s posvetnimi in cerkvenimi oblastmi avstrijske Koroške sprejeli ukrepe, da bi manifestacija minila brez incidentov (opredeljeno je 14 točk, ki se jih Hrvati morajo držati p.p.). A organizatorji kljub vsemu naštetemu tudi letos pričakujejo več tisoč udeležencev (okoli 15 do 20 tisoč).

Na drugi strani pa so letos prvič napovedani tudi protesti levičarskih in antifašističnih skupin.
Pliberška slovesnost poteka v spomin na 15. maj 1945, ko so pripadniki zavezniških sil jugoslovanskim partizanom izročili več deset tisoč poraženih hrvaških vojakov, ustašev in domobrancev. Po navedbah hrvaških virov se je zavezniškim silam predalo približno 95.000 ljudi, večinoma vojakov.
Ti isti Hrvati, ki tako goreče slavijo pripadnike njihove ustaške države NDH s Pliberško slovesnostjo, pa so bolj redkobesedni ob tem podatku (velja tudi za uradno oblast) števila žrtev, ki jih je zakrivil del zdaj malikovanih ljudi NDH in to pod okriljem 28. članice EU v taborišču Jasenovac.
Res je, da tamkajšnje število žrtev ni bilo nikoli natančno določeno. Taboriščni arhiv je bil uničen dvakrat (v začetku 1943 in aprila leta 1945). Državna komisija Hrvaške je pričala na sojenju v Mednarodnem vojnem sodišču v Nürnbergu, da število žrtev variira med 500.000 in 700.000. Sicer je treba upoštevati, da so številke zelo variabilne (Hrvati govorijo o 50.000, Srbi pa gredo v številkah tudi do 700.000). Nekdanja oblast Socialistična federativna republika Jugoslavija nikoli ni dovolila, da bi se raziskalo natančno število vseh žrtev. Verjetno hrani najtočnejše številke Muzej holokavsta v ZDA.
Pa še to! Pri Pliberku je bil ustreljen le manjši del hrvaških pripadnikov NDH in civilistov, ostale so v t. i. kolonah smrti prisilili v pešačenje po krajih takratne Jugoslavije. Pri tem je več kot polovica ujetnikov umrla ali so bili ubiti, tudi na območju Slovenije. Zato omenjene dogodke na Hrvaškem imenujejo križev pot, a to obeležujejo v Avstriji.

No, ali bo letos na Libuškem polju pri Pliberku brez ustaških znamenj pa bomo videli. Doslej je bilo na Libuškem polju veliko ustaške ikonogarfije, ki je bila sramota uradnim hrvaškim oblastem, pa tudi nasprotnikom nacističnega prebujanja./pripravil Janez Temlin