Danes svetovni dan čebel

Anton Janša je bil prvi učitelj čebelarstva, rojen na Breznici 1734, umrl na Dunaju 1773
Svet danes, 20. Maja, na pobudo Slovenije prvič obeležuje svetovni dan čebel. Ta je namenjen osveščanju o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za človeštvo. Od opraševanja je namreč odvisna vsaka tretja žlica hrane, a so čebele so vse bolj ogrožene. Osrednja prireditev bo danes potekala v Žirovnici.
Slovesnost bo tako potekala v rojstnem kraju pionirja sodobnega čebelarstva Antona Janše (1734-1773), katerega datum rojstva je bil izbran za svetovni dan.
cebela_bela_small2042443674.jpg

Zbrane bodo poleg osrednjega govornika in častnega pokrovitelja srečanja Pahorja nagovorili še generalni direktor Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) Jose Graziano da Silva, predsednik Čebelarske zveze Slovenije in idejni oče svetovnega dneva čebel Boštjan Noč ter župan Žirovnice Leopold Pogačar.

Proslavi bo sledilo srečanje slovenskih čebelarjev. Udeleženci bodo lahko obiskali tudi t.i. medeno vas, v kateri bo mogoče kupiti čebelje pridelke in izdelke domače obrti na več kot 80 stojnicah. Prav tako pa bo mogoče tudi okusiti kulinarične medene dobrote iz različnih slovenskih regij.
Poslikane panjske končnice so del tistega repertorija slovenske kulturne dediščine, ki ga pozna skoraj vsak Slovenec. Glede na današnje védenje so poslikane panjske končnice takorekoč avtohtoni kulturni element.
Graziana da Silvo, ki se je v petek pri nas udeležil svetovne čebelarske konference in v soboto mednarodne ministrske konference, bosta dopoldne v Ljubljani ločeno sprejela Pahor in predsednik vlade Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle.

Čebelnjak
Generalna skupščina Združenih narodov je 20. maj za svetovni dan čebel s posebno resolucijo razglasila decembra lani, od ideje do razglasitve so minila približno tri leta. A Slovenija ne počiva, zdaj predstavlja pobudo in išče podporo za zaščito čebel na ravni EU./LN/STA


In še nekaj podatkov, ki dokazujejo, da je Slovenija domovina čebel…

Kranjska čebela, tudi kranjska sivka ali kranjica (znanstveno ime Apis mellifera carnica), je avtohtona čebelja pasma, ki je nastala na območju Balkanskega polotoka, iz zgodovinskih vzrokov pa je za njeno domovino priznana Gorenjska (Slovenija), zaradi česar je svojevrsten slovenski ponos. Najdemo jo sicer tudi na ozemlju širše Koroške in Štajerske (tudi v Avstriji), na Madžarskem, v Romuniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, zlasti umetno naseljeno še v Nemčiji ter ponekod drugod. Trenutno je za italijansko čebelo druga najbolj razširjena čebelja pasma na svetu, ki se veliko uporablja v čebelarstvu.

Panjska končnica Panjska končnica je ime, ki se uporablja za poslikano deščico, ki zapira čebelji panjkranjič.

Tovrstna ljudska umetnost, značilna za Slovenijo je nastala na Gorenjskem in slovenskim Koroškem, od tam pa se je razširila na ozemlje celotne Slovenije. Najstarejše panjske končnice segajo v sredino 18. stoletja, slikanje motivov na panje pa se v veliki meri konča po koncu prve svetovne vojne. Slike, ki so jih slikali preprosti in po večini samouki slikarji imajo po večini figuralne motive, znanih pa je več kot 600 različnih motivov, od katerih jih je približno polovica nabožnih. V približno 150 letih je nastalo več kot 50.000 panjskih končnic, ki so jih čebelarji nameščali na svoje panje, da bi svoje panje ločili med seboj in od tujih. Pogosta je bila uporaba svetniških motivov, ki naj bi hkrati varovali čebele.

V slovenskem alpskem prostoru se je uporaba panjskih končnic najbolj razširila v drugi polovici 19. stoletja. V času »zlate dobe« končnic, med letoma 1820 in 1880, pa so že omenjenim nabožnim poslikavam dodali posvetne motive s stvarnimi ali domišljijskimi sporočili. Takrat se na panjskih končnicah pojavijo tudi zgodovinski in vojni dogodki ter odmevi na različne dogodke tistega časa. Pojavijo se tudi prizori kmečkega vsakdanjika in praznovanj, upodobitve živali in izdelki ljudske obrti ter različni zgodovinski prizori. V istem času se pojavijo tudi motivi, ki opozarjajo na človeško neumnost in motivi, ki zasmehujejo ženske.

Danes imajo panjske končnice le še simboličen pomen, reprodukcije najbolj znanih motivov pa so priljubljeno darilo in turistični spominek na Slovenijo. Panjske končnice predstavljajo pravo etnografsko zakladnico Slovenije. ime, ki se uporablja za poslikano deščico, ki zapira čebelji panjkranjič.

Tovrstna ljudska umetnost, značilna za Slovenijo je nastala na Gorenjskem in slovenskem Koroškem, od tam pa se je razširila na ozemlje celotne Slovenije. Najstarejše panjske končnice segajo v sredino 18. stoletja, slikanje motivov na panje pa se v veliki meri konča po koncu prve svetovne vojne. Slike, ki so jih slikali preprosti in po večini samouki slikarji imajo po večini figuralne motive, znanih pa je več kot 600 različnih motivov, od katerih jih je približno polovica nabožnih. V približno 150 letih je nastalo več kot 50.000 panjskih končnic, ki so jih čebelarji nameščali na svoje panje, da bi svoje panje ločili med seboj in od tujih. Pogosta je bila uporaba svetniških motivov, ki naj bi hkrati varovali čebele.

V slovenskem alpskem prostoru se je uporaba panjskih končnic najbolj razširila v drugi polovici 19. stoletja. V času »zlate dobe« končnic, med letoma 1820 in 1880, pa so že omenjenim nabožnim poslikavam dodali posvetne motive s stvarnimi ali domišljijskimi sporočili. Takrat se na panjskih končnicah pojavijo tudi zgodovinski in vojni dogodki ter odmevi na različne dogodke tistega časa. Pojavijo se tudi prizori kmečkega vsakdanjika in praznovanj, upodobitve živali in izdelki ljudske obrti ter različni zgodovinski prizori. V istem času se pojavijo tudi motivi, ki opozarjajo na človeško neumnost in motivi, ki zasmehujejo ženske.

Danes imajo panjske končnice le še simboličen pomen, reprodukcije najbolj znanih motivov pa so priljubljeno darilo in turistični spominek na Slovenijo. Panjske končnice predstavljajo pravo etnografsko zakladnico Slovenije.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s