Vredno je vedeti, kako se rešiti iz »potapljajočega« se čolna

Slovenija plebiscit 23. decembra 1990, arhivska fotografija
Ko so državljani Slovenije pred 27 leti na plebiscitu (plebiscit je potekal 23. decembra 1990), odločili, da je skrajni čas, da zapustimo potapljajočo Jugoslavijo, je nastala evforija ob pričakovanju, da bomo svoje poglede in dejanja začeli usmerjati proti severu in zapustili balkansko razburkano morje, v katerem se je naš čoln vse nevarneje zibal.
Slovenija s podlago zastave
To namero, da se umaknemo in da se tudi naš čoln ne razbije, na teh balkanskih čereh, je takrat (leta 1990) izrazilo 93,2 odstotkov volilnega telesa, in sicer z odgovorom na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« in okoli 95 odstotkov jih odgovorilo pritrdilno (tj. 88,5 odstotka vseh volivcev), s čimer se je začela osamosvojitev Slovenije.
In? Kaj, in! Slovenija je postala neodvisna država 25. junija 1991. Kot nova neodvisna država je potrebovala mednarodno priznanje, in dobila ga je! Slovenijo je namreč do zdaj priznalo preko 190 držav. Torej se ve, da smo se pred 27 leti pravilno odločili.
A? Nič, a! Slovenija je bila kot prva nekdanja jugoslovanska republika sprejeta (maja 1992) v Združene narode, leto pozneje pa je postala članica Sveta Evrope, tudi Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. V Nato je bila sprejeta konec marca 2004, mesec pozneje, 1. maja 2004, pa je postala še članica EU. Nazadnje pa je Slovenija leta 2010 vstopila tudi v Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Pogled nekdanjo tovarno konzerv Delamaris v Izoli - po propadu in prodaji
Po vstopu v EU je Slovenija leta 2007 kot prva med državami iz t. i. velikega vala širitve uvedla evro, konec istega leta pa postala še članica schengenskega območja.
No! Da, tu je že težava, ker ne moremo uporabiti klicaja. Po leti 2004 so se namreč na slovenskem »čolnu« začele kazati prve razpoke.
Tako imenovani tajkuni (izraz smo sunili Hrvatom) so začeli krasti državo, pa ne samo to. Na položaje so se povzpeli povzpetniki, ki jim ni bilo mar, ne za moralo in ne etiko. Za nepomembne provizije so začeli lobirati pri politiki, ki je zaradi svoje nesposobnosti pristala na vse pogoje, samo, da bi se obdržala na oblasti. In naenkrat se je slovenski čoln začel nevarno majati, čeprav je plul na sorazmerno mirni gladini.
Državljani so namreč v strahu, za svoje iz socializma prinesene dobrine, bili pripravljeni prestati na vsa izsiljevanja politikov in tako imenovanih novodobnih podjetnikov, ki jim na Zahodu še pastirske palice ne bi zaupali.
Nakar smo dobili še množico magistrov, pri čemer bi si z opredelitvami v njihovih magistrskih nalogah največ lahko pomagali zbiralci starega papirja. In vsa ta njihova (ne)znanja v navezi s politiko so nas pripeljala v stanje, da so nam začela podjetja crkovati kot muhe, kot takrat, ko se jih lotiš z uničevalcem muh MiniKil, pa še ta je uvožen
Korupcija
No! Pa smo ga (no) lahko uporabili! Propadajoča podjetja so namreč začeli kupovati kupci z Zahoda in Balkana, ki so naša podjetja pokupili za male denarje.
Medtem pa se je nesposobna slovenska politika spet začela prepirati, kdo je po vojni, oni iz leta 1945 in naprej, bil bolj rdeč in kdo bolj bel.
Ob vsem tem so nam z balkanskih bojišč, kjer so se bojevali Hrvati, Srbi in Bošnjaki napolnili najprej azilne domove z ljudmi iz teh območij (krepko preko 70 tisoč), mi pa smo jih prijazno sprejeli, saj so bili »naši« in večina je ostala pri nas.
In nato je prišlo leto 2009! Kriza, ki so jo zanetili na Zahodu, da bi na račun revnih oni postali še bolj bogati, in mi, ter ostali manj razviti, še bolj revni, kar je tudi nas močno prizadelo. Podjetja, ki jih zgoraj omenjenim »genialcem« ni uspelo pokrasti, pa so prešla v upravljanje nesposobnežev, ki so jih dobesedno uničili.
Tako je v letu 2009 bilo tako začetih 332 stečajev, izbrisov iz registra zaradi stečaja pa 269 podjetij. Leta 2010 je bilo začetih že 510 stečajev, izbrisov iz registra zaradi stečaja pa je bilo 291 podjetij. V letu 2011 so bila te številke še višje, namreč začetih stečajev v letu 2011 je bilo 675, iz registra pa so izbrisali 398 podjetij.
Pivovarna Laško
Če k temu dodamo še primerjavo iz leta 2011, ki je kazala, da je bila v Sloveniji dodana vrednost takrat na zaposlenega v industriji 25.000 evrov, v Avstriji pa 70.000, stanje res ne potrebuje posebne razlage.
Zdaj pa smo tu! Ne v tem letu, obdobju 2013 do 2016, ko smo za preživetje države začeli razprodajati, kar ni bilo dotlej pokradeno ali spravljeno na kant. Da se nam je to zgodilo, pa je kriva spet politika.
Bine Kordež
Ta je namreč dovolila, da so velike sisteme vodili s policisti, zapiti starčki, nesposobne gospodinje in predavatelji, ki so študentom na Ekonomski fakulteti predavali, kako lastniniti podjetja, sami pa so si poskušali prilastiti podjetja preko različnih obvodov.
Igor Bavčar
Ivan Zidar
davcno-potrjeni-racuni
Medtem ko smo se mi prerekali o odtenku barv, ki škodujejo naši preteklosti, so Zahodni kapitalisti in balkanski tajkuni s pomočjo domačih »izdajalcev« (to se danes moderno imenuje »lobist«) pokupili Mercator, Laško, Union, Fructal, Drogo, Kolinsko, Žito, Helios, hotele po Sloveniji in obali in še mnogo naših podjetij…
Tujci pa so med tem, brez velikega pompa, zgradili več kot devetsto trgovin (škatle, ki z našo arhitekturo nimajo nič skupnega), da so pobrali vse bolj obubožanim državljanom še prihranke za izdelke povprečne kakovosti, ki so jih ponujali na svojih policah, kot prestižno kvaliteto.
NLB_Nova ljubljanska banka
Ob tem pa so jih (državljane, se razume) še politiki nategnili z dokapitalizacijo bank, ki so jih njihovi prijatelji predhodno pomolzli do te mere, da v primeru, če jih ne bi dokapitalizirali, bi državljani izgubili še tiste prihranke, ki so jih hranili v teh slabo vodenih bankah, ki so jih krmilila omrežja povezana s politiko.
Da! Slovenija je dokaz, ko prilagodljiva hlapčevska srenja dobi državo, a nima ljudi, ki bi jo znali upravljati.
Korupcija
No, in zdaj smo v stanju, da se nam čoln še ne potaplja, ker imamo na srečo nekaj podjetnikov, ki po inerciji (kljub neurejeni organizaciji države) čoln držijo nad vodo in da se ta še premika kolikor toliko v pravo smer.
A velja vedeti! Če pa bo prišlo do »valovanj« na svetovnih trgih, se nam lahko spet hitro zgodi, da bo treba skočiti iz potapljajočega čolna in plavati, da se rešimo.
832D6486-4E16-42A0-B28A-908FB4D26211
In tu lahko pride do težav. Težav, posebej za tiste, ki ne znajo »plavati«, saj zanje praktično ne bo rešitve.
Namreč velja vedeti, da so si tisti, ki nas vodijo, in tisti, ki imajo to, kar nikoli ni bilo njihovo, že zdavnaj zagotovili “reševalne čolne”, se razume z vašim denarjem.
Dejstvo je tudi, in to velja vedeti ter se zavedati zdaj, da »rokavčki«, ko se bo čoln začel potapljati, ne bodo dovolj za razburkano “morje”.
Vidite, zato je vredno vedeti, kako se rešiti iz “potapljajočega” čolna, še preden ta potone. In slovenski čoln je spet na dobri poti, da se mu to lahko zgodi./pripravil: Janez Temlin

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s