Vsak državljan Republike Slovenije bi moral ob rojstvu dobiti ustavo Republike Slovenije. Pa pojdimo po vrsti, zakaj tako mislimo./Podrobnosti o naši ustavi. Obseg oziroma število strani naše ustave je 304 strani, jezik: slovenski, mere knjižne izdaje je 18 × 14 centimetrov. Založba pa Uradni list Republike Slovenije./
Ker se praviloma v Sloveniji letno rodi okoli 20.200 otrok, bi nas to, da jo novorojenim državljanom podarimo, letno stalo 862.540 evrov (cena ene knjige je namreč v evrih 42,70 – podatek spletna knjigarna Emka.si).
Torej, če ustavno sodišče nekaterim državljanom s spremembo o ustavnosti prvega odstavka 57. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI), ki je odločalo, po katerem se ta zakon uporablja tudi za nazaj (retroaktivno), in sicer za zadeve, v katerih se je pred-kazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oziroma po 1. 1. 1990 ter je z izpodbijano določbo razveljavilo takšen učinek (1. točka izreka). Ob tem pa presodilo, da je prvi odstavek 57. člena ZOPNI v neskladju z načelom prepovedi povratne veljave predpisov (155. člen Ustave), ker omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred začetkom njegove veljavnosti, tj. pred 29. 11. 2011, bi država razpolagala z nesprejetjem takšne razsodbe z okoli 30 milijoni evrov. Gre za sredstva, povezana le s tistimi državljani, proti katerim so tekli postopki odvzema.

V tem primeru bi samo s temi sredstvi (pogoj je, da bi ta sredstva bila pravnomočno odvzeta akterjem, ki so bili v postopku) država lahko kar 34 generacijam ob rojstvu podarila v dar Ustavo Republike Slovenije.
Koliko državljanov bi ustavo prebralo in se začelo zanimati za ustreznejše delovanje države, ki se milo rečeno razsuva na vseh področjih, vam žal ne znamo opredeliti. A menimo, da bi vsaj nekaj odstotkov od 754 tisoč državljanov (toliko državljanov bi ustavo v obdobju 34 generacij prejelo) poskušalo zaradi njenega poznavanja, začelo razmišljati o vse bolj neurejenem delovanju v Sloveniji.
No, res pa je, da vam žal ne ne moremo zagotoviti ali bi Slovenija takrat (po rojstvi 34 generacije) še obstajala kot samostojna država, glede na to, kaj vse prenašamo na EU, bolje rečeno pod taktirko Nemčije in Francije, ki EU obvladujeta in narekujeta, kako se morajo obnašati članice Evropske skupnosti.
Pa še to! Zastavlja se vprašanje, če Slovenija obstane, koliko njenih državljanov bo znalo slovensko, ker jih že zdaj, kar resno število slovenskega jezika ne obvlada, a zagotovo ne uporablja.
A pravijo, razmišljati je treba pozitivno in ne negativno. Prav, naj bo tako! Torej, to je le naš predlog v razmislek novi slovenski vladi, ki ji želimo štiriletno delovanje in izobraževanje štirih generacij, kar glede na opredeljeno pomeni 88.800 državljanov.

To pa so stranke, ki nam bodo tako ali drugače krojile življenje pod vladavino nove Šarčeve vlade, ki smo jo dobili, 13. 9. 2017.
V spodnji tabeli pa je pregled podatkov, koliko volivcev jih je ustoličilo, oziroma omogočilo sodelovanje pri upravljanju z državo. Zakaj jih navajamo! Zaradi onih 754 tisoč, ki bi morebiti s spoznanji ustave, če bi jo imeli to tabelo korenito, spremenili. Res je, da morda čez 34 let, a kdor čaka dočaka pravi pregovor./Pripravil: J.T.
Stranke Št. glasov % Št. sedežev +/-
SDS Slovenska demokratska stranka 219.415 24,96 % 25 / 90 0
LMŠLista Marjana Šarca111.299 12,66 % 13 / 90 0
SD Socialni demokrati 87.234 9,92 % 10 / 90 0
SMC Stranka mod. centra85.705 9,75 % 10 / 90 0
L Levica* 81.689 9,29 % 9 / 90 0
NSi Nova Slovenija – KD 62.682 7,13 % 7 / 90 0
SAB Stranka A. Bratušek45.000 5,12 % 5 / 90 0
DeSUS 43.129 4,91 % 5 / 90 0
SNS Slovenska nacionalna stranka 36.904 4,20 % 4 / 90 0
NS Italijanska in madžarska narodna skupnost 2 / 90 0
* Stranka levice s posebno pogodbo podpira manjšinsko vlado
Vir: RVK – Na volitvah je imelo pravico glasovati skupaj 1.712.667 volivcev.