Prebivalci Rožne doline se bojijo poplav in povečanega prometa zaradi visokih in med seboj stisnjenimi betonskimi stavbami

Habjanov bajer dokazuje, da je podtalnica prisotna že na metru in pol do dveh metrov pod površjem. Garaže pa naj bi segle kar 4 metre in pol v globino.

Rožna dolina v Ljubljani je naselje majhnih hiš in vil, obkroženih z bujnim zelenjem, kar ljudem omogoča dokaj mirno in prijetno življenje na tem, nekoč zamočvirjenim prostoru pod Rožnikom. Zaradi tega se ob nalivih odvečna voda loti tamkajšnjih kleti, dvorišč in vrtov, kar zbriše romantično sliko kraja. Ljudi je strah, da bo poplav in njenih posledic še več, ko bodo investitorji z visokimi in med seboj stisnjenimi betonskimi stavbami zazidali še preostala zelena nenaseljena območja doline. Najbolj problematične so namreč globoke podzemne garaže, ki bodo preusmerile tokove podtalnice na pragove okoliških hiš.
Rožnodolci pišejo pritožbe, da bi ohranili naravo, vrtove in drevesa.

V znak protesta so Rožnodolci za kratek čas zaprli cesto na Brdo.
Minuli četrtek, 11. oktobra je olepševalno društvo Rožne doline – ustanovljeno že leta 1905 – skupaj s civilno družbo v znak protesta že drugič organiziralo javni shod prebivalcev: za nekaj časa so s kroženjem po cesti na Brdo onemogočili promet in s tem pokazali svoj upor proti megalomanskim načrtom pozidave, kakršna ne sodi v to okolje.
Prvo naselje ni smelo imeti kleti
»Mi nismo proti zazidavi, ki bi upoštevala tako naravne, zlasti hidrološke razmere na območju in seveda tudi arhitekturo, prilagojeno dosedanji v dolini. A današnjemu kapitalu je mar le dobiček, naše mnenje pa ignorirajo ali nas tolažijo, da se z novo tehnologijo da razrešiti marsikatero naravno oviro oziroma težavo, »je bilo rečeno na javnih shodih številnih udeležencev.
Prvo naselje, namenjeno delavcem, je v Rožni dolini zraslo po potresu leta 1895. Zaradi močvirnih tal graditelji niso smeli kopati v zemljo za kleti, kar se je kasneje pozabilo in se narava že desetletja maščuje s poplavami. A novo liberalno kapitalistično obdobje prinaša še večje zlo z globokimi posegi v zemljo za gigantske podzemne garaže, kakršno načrtujejo ob Glinščici kar za 300 avtomobilov pod bloki s 130 stanovanji.
Najbolj ogrožene so hiše ob meji z novimi bloki, saj bodo prve dobivale odrinjeno podtalnico v pritličje.
Ob Mercatorju naj bi bile garaže kar v dveh nadstropjih pod zemljo. Garažni prezračevalniki usmerjeni kar proti spalnicam sosedov.
Trenutno je na tapeti načrtovana pozidava več betonskih blokov za 60 stanovanj na parceli- do sedaj je to bil prijeten park – med Večno potjo in cesto X na drugi strani. Poznana je po Habjanovem bajerju z večno stoječo vodo, ki nazorno kaže, da močvirje tu še deluje, saj gre za podtalnico samo meter in pol pod površjem. To potrjujejo tudi hidrologi, kar, seveda, vzbuja strah in trepet bližnjih prebivalcev pred poplavami in ne nazadnje pred pogrezanjem njihovih domov.
Investitorji, ki trdijo, da je strah odveč, saj se po njihovem mnenju podtalnica nahaja šele devet metrov pod površjem, oni pa bodo zgradili garaže »le« 4 in pol metra globoko! Pozabljajo, da bodo s tem preusmerili podtalnico k sosedom, ob večjih nalivih pa menijo hidrologi, da bo poplavljala domala celo Rožno dolino tako na vzhodu kot na zahodu. Najbližji stanovalci ob cesti X bodo dobili še dodatno »darilo« novih sosedov z garažnimi prezračevalniki, ki bodo usmerjali bencinske hlape neposredno v njihove spalnice!!! Za nameček je kanalizacija že zdaj preobremenjena in se pogosto pojavlja v nekaterih kleteh v Rožni dolini.
Kako nevarno je to, je na svoji koži meseca maja občutil prebivalec, ko se je po čiščenju poplavljene kleti tako okužil z nevarnimi bakterijami, da je pristal na infekcijski kliniki. Povečanje količine fekalij pa lahko okuži tudi podtalnico oziroma vodo, ki jo pijemo v Rožni dolini. Bodočnost Rožne doline, kot kaže, ne bo rožnata.
Nekoč so se po bajerju celo vozili s čolni
Da, tako je to v mestu, ki mu pravijo nekateri »najlepše”, kar morda za nekatere je. A ne za del prebivalcev dela Rožne doline v Ljubljani, ki se bojijo, da bo načrtovana gradnja, opredeljena zgoraj, osnova poplav in povečanega prometa. Kar pa kljub nestrinjanju tamkajšnjih prebivalcev, tako pristojnih na MOL kot investitorjev ne gane.
Torej je takšna definicija o glavnem mestu, kot celoti osnova resnega razmisleka, predvsem za Rožnodolce, ki bi jih taka gradnja zagotovo prizadela. /Pripravila: Albina Podbevšek

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s