Ustanovitelj ajdovskega podjetja Pipistrel, svetovno priznani proizvajalec ultra lahkih letal, s 26 leti izkušenj na področju načrtovanja in izdelave letal, Ivo Boscarol, ki je že večkrat napovedal selitev proizvodnje iz države, če se politiki ne bodo zresnili, je to začel uresničevati. In sicer po tem, ko so sovladajoči v Šarčevi vladi, v stranki Levice, kar nekaj uspešnih slovenskih podjetnikov obtožili, da bogatijo na račun države, ob tem pa se želijo izogibati plačilu davkov od ustvarjenega dobička.

Zanimivo! Ob tem dejanju podjetnika, ki je dokaz, da imamo v Sloveniji podjetja primerljiva s tujimi visoko tehnološkimi podjetji, njegova odločitev, da zapusti Slovenijo predsednika vlade Marjana Šarca, ne vznemirja. Vsaj javno ne. Veseli pa to stranko Levice, ki brez resnega strateškega programa pljuva po podjetnikih, a je brez težav uspela pospešiti odločitev Boscarol, da je pospešil izselitev svoje proizvodnje v Italijo.
Kar koli »nalagajo« javnosti levičarji je treba vedeti, da Ivo Boscarol ni nikoli trdil, da je podjetje Pipistrel ustvaril sam. Nasprotno vedno je poudarjal svoje sodelavce in njihovo strokovnost, ki je bila osnova dosežkov njegovega podjetja.
Dejstvo je, da je napad Levice razburil kar nekaj podjetnikov, ki so zagotovo s svojimi podjetji del strateški del dodane vrednosti za razvoj države. Logično pa je, da del uspešnosti želijo zadržati tudi zase, kar je osnova podjetniškega angažiranja.

Ob tem pa se ta ista stranka – LEVICA – izogiba (beri boji lotiti) t. i. podjetnikov, ki so si zdaj “njihovo” premoženje, pridobili s prisvajanjem (beri krajo)nekoč družbenega premoženja.

Kar se tiče Šarca je stvar logična, saj se ta boji, da bi v Titovo majico oblečeni poslanec Miha Kordiš kolege svoje stranke pregovoril, da Šarca ne podprejo ob njegovem tako želenjem vladanju, ki mu je po doslej po pokazanem na tem položaju osnovi cilj.
Morda pa je zato za Šarca “nepomembnih” teh prvih 50 Pipistrelovih delavcev, ki bodo zapustili Slovenijo v nasprotju s 170 tisoč delavci “podjetnika” Branimirja, ki pa zaradi svoje volilne moči, ki s potencialom, s katerim razpolaga, lahko oblastnike postavlja (tudi Šarca), a tudi odstavljajo. Pri tem pa s svojim izsiljevalskim pristopom kakšne plače jim mora država zagotoviti, isti postavljajo pogoje ali jih bodo podprli ali ne.

Torej se Šarec ne boji Boscarola, ampak “podjetnika” Branimirja, ki denar zahteva denar za svoji 170 tisoč delavcev. Ob tem pa Šarčeva naloga (takšna je bila tudi njegovih predhodnikov) hlapčevsko sprejemajo njihove zahteve, ob tem pa se morajo zelo truditi, da priselijo podjetnike, ki bi jih Levica razlastila, da ti polnijo blagajna na Župančičevi 3 in da ne bi razjezil podjetnika Branimirja in njegovih “partnerjev”, če ti ne dobijo tega, kar zahtevajo.

No, morda se bo Šarec kljub vsemu oglasil, ko bo svoje obrate začel seliti tudi podjetnik Arapovič in drugi uspešni slovenski podjetniki, ki imajo počasi dovolj politikov, ki še sami ne vedo, kaj hočejo. Logično! Težko se stvari lotiš, če ne veš, kako se denar zasluži na prostem trgi, kjer zmagujejo le najboljši in najuspešnejši.
Razen, če se je naš “mladenič” (kot ga žaljivo imenuje predsednik Evropske komisije Juncker, ki kot je znano “boleha” za išiasom, kar pa vpliva na njegovo občasno neumno obnašanje) odločil, da bo tudi on vihtel zastavo z rdečo zvezdo in si nadel majico nekoč velikega vodje Tita, da se bo s pomočjo Levice lahko zadržal, čim dlje na oblasti, kar je, kot kaže njegova bolestna ambicija, in sicer kljub (ne)zanju, ki ga premore za vodenje države.
A težava za Šarca lahko nastopi (no bolje rečeno, to velja za vse davkoplačevalce, saj so oni garant za neprisebne poteze vladajoče politike), če se bo blagajna »podjetja« iz Župančičeve 3, ki jo polnijo podjetniki, tudi podjetniki, ki imajo vsega dovolj, preveč izpraznila. In sicer do te mere, da ne bo dovolj denarja za plače 170 tisoč delavcev, ki »vodijo« in upravljajo z državo in s politiki, ki naj bi jo vodili.

Zato se vladi Marijana Šarca lahko kaj hitro zgodi, posebej, če se le ta ne bo prilagajala »podjetniku« Branimirju in njegovim »poslovnim« partnerjem in se ob tem, s pomočjo Levice ne bo loteval »oderuhov«, ki si polnijo žepe na račun ubogih delavcev in njim prilagojene davčne politike, ter ne skrbijo pa dovolj za blagajno podjetja na Župančičevi 3, da bo “odletela”…
Ko pa se bo to zgodilo, bodo v Sloveniji vladali na področju gospodarstva novi gospodarji. A ne tisti, ki so pokradli nekdanje družbeno premoženje, ker ga ti zaradi svoje nesposobnosti ne znajo upravljati, Ti, ga bodo namreč razprodali tujim sumljivim podjetnikom, ki pa jim bo za razvoj Sloveniji in bit njenega naroda malo mar.
Na političnem področju pa nam bodo zavladali tisti, ki Sloveniji vladajo že zdaj, to pa so, kot se ve, tisti, ki sedijo v daljnem Bruslju. No, ti pa se ne menijo zato, kaj se dogaja državljanom za Kamniškimi Alpami ter sončni strani Alp. Njih zanima le, da evropska provinca, ki si domišlja, da je enakopravna članica EU ravna tako, kot ji naročijo birokrati Bruslja.

Vse to, kar smo zapisali, je morda celo trenutno nepomembno, saj v provinci EU (Sloveniji) že zdaj ravnajo tako, kot jim na daljavo naročijo iz Bruslja.
Zato je morda res bolje, da Boscarolovih 50 ali še več delavcev ni veliko vredno, kot pravijo na Levici. In je res bolj pomembno, da se poskrbi za onih 170 tisoč državljanov, ki veliko pripomorejo, da državljani evropske province EU na sončni strani Alp pridno in poslušno izpolnjujejo določila, večino nedodelanih in nelogičnih zakonov province in zakonov EU, ki so prilagojeni velikim članicam, ki upravljajo z njo.
Rekli boste, kaj pa ima predsednik vlade Marjan Šarec z zgoraj navedenim, če o ničemer ne odloča. Prav imate! Skoraj nič! On mora le poskrbeti, da ga na javnih shodih ne bodo zmerjali javni uslužbenci. To pa se ne bo zgodilo, če pridno ubogal sindikaliste javne uprave, ob tem pa zaradi podpore Levice, pridno vihtel zastavo z rdečo zvezdo, da se bo tako lahko s pomočjo le te, kljub nadležnemu javnemu sektorju še nekaj časa zadržal na oblasti. Seveda pa, le toliko časa, dokler bo priden in ubogljiv do Levice.

Pa še to! Saj vemo, da se bodo oglasili tisti, ki menijo, da morajo podjetniki, ki nameravajo seliti svoje proizvodnje obrate v tujino vrniti denar, ki so ga od države prejeli kot nepovratna sredstva. Da! A, mora država v tem primeru termin »nepovratna« spremeniti v »povratna« in stvar za vse, ki so denar dobili po prvem terminu. Ob tem pa mora država s pomočjo Levice sprejeti tudi zakon, ki bo definiral, do kdaj morajo tisti, ki so pokradli milijarde družbenega premoženja iste vrniti državi oziroma državljanom.
V tem primeru, če se podjetnik Boscarol s svojimi delavci odseli v celoti, o celo ne bo pomembno. Zakaj? Zato, ker bo država z vrnjenimi milijardami od tajkunov imela dovolj denarja, da nahrani lačna usta javnega sektorja (tu izvzemamo medicinske sestre in vrhunske zdravnike).

V tem primeru tudi ne bo več govora “požrešnih” podjetnikih, ki so dobili nepovratna sredstva in si zdaj hočejo deliti nekaj milijonov zasluženih dobičkov, ki tako moti poslance Levice.
Toliko o “požrešnih” podjetnikih, ki se zaradi Levice hočejo in se bodo izseliti iz države.

Pa še o pogledih poslancev Levice, ki ne bi prodali NLB, ki ne bi vzeli madžarskega denarja za drugi tir, ki bi, kot v osnovi opredeljeno »stisnili« podjetnike, ki so uspeli, zdaj pa si hoče zaslužene dobičke z minimalno obdavčitvijo zbasati svoj žep.
Tako mislijo poslanci pri čemer je večina od njih za delo, ki so ga opravljali pred zasedbo stolčkov v DZ, prejemali »težko« prislužen denar za svoje preživetje iz blagajne, ki »stoji« v Župančičevi 3 v Ljubljani./Pripravil: Janez Temlin