Ivana Cankarja se bodo ob 100. obletnici smrti spomnili tudi na Češkem. V organizaciji najstarejšega slovenskega lektorata na svetu, ki v sklopu katedre za južnoslovanske in balkanistične študije deluje na Karlovi univerzi, se bo danes začel simpozij Iz Ljubljane preko Dunaja v Prago. Predstavljena bodo najnovejša spoznanja o Cankarju.
Na dvodnevnem simpoziju, podnaslovljenem Ivan Cankar in njegovi sodobniki, ki bo potekal v Narodni knjižnici Češke republike, bodo predstavili najnovejša spoznanja in raziskave o Cankarjevem življenju, literarnem ter obliterarnem delu, ob čemer se bodo navezali tudi na njegove evropske sodobnike.
Na simpoziju bodo sodelovali slovenski in tuji poznavalci Cankarjevega dela: Irena Avsenik Nabergoj, Silvija Borovnik, Blanka Bošnjak, Jutka Rudaš, Vanesa Matajc, Primož Repar, Vid Snoj, Janja Vollmaier Lubej, Andrej Šurla, Milada K. Medvedova, Primož Mlačnik, Aljaž Koprivnikar, Peter Kuhar, Marko Jesenšek, Alenka Jensterle-Doležal, Aleš Kozar, Dajana Vasiljevič, Andreja Žele, Primož Jakopin, Sonja Starc in Jan Pšenička.
V svojih prispevkih bodo prehodili pot Cankarjeve ustvarjalnosti, se ustavili pri njegovi osebnosti in drži nomadskega avtorja nekdanje Avstro-Ogrske monarhije, analizirali narativnost ter medbesedilnost njegovih besedil, raziskovali vplive na njegovo literaturo ter recepcijo njegovih del v Srednji Evropi in tudi drugod.
V drugem delu simpozija bodo Cankarjevo delo ter življenje primerjali z raziskavami drugih slovanskih avtorjev in njegovih sodobnikov, ki so delovali v večjih mestih nekdanjega Habsburškega imperija. Obenem bodo ponudili vpogled v fenomenologijo besedil, reprezentacijo spola in drugega ter probleme nacionalne identitete, t.i. monarhistične ideologije in modernizma na področju Srednje Evrope. Spregovorili bodo tudi o Habsburškem mitu v srednjeevropski literaturi ter odslikavi slovanskih kontaktov znotraj literature in kulture.
Cankar je več let živel na Dunaju, obenem pa je bil zelo povezan tudi s praškim okoljem, saj so bili nekateri izmed prevodov njegovih del prvič prevedeni prav v češki jezik. Še v času njegovega življenja so na čeških tleh izšle mnoge študije o njegovem delu, prav tako pa so bile na odrskih deskah uprizorjene njegove drame. Ob tem velja poudariti, da je bila predstava Za narodov blagor v Pragi uprizorjena že leta 1905, torej še pred slovensko premiero, so zapisali organizatorji simpozija.
Simpozij poleg omenjene katedre Filozofske fakultete Karlove univerze soorganizira Narodna knjižnica Češke republike – Slovanska knjižnica s podporo Literarnovednega društva v Pragi./LN/STA/