Od 23. do 30. novembra poteka kampanja Evropski teden testiranja na HIV s sloganom Testiraj. Zdravi. Prepreči. Njen namen je osebe, ki so se izpostavile tveganju za okužbo s HIV, spodbuditi k testiranju, zdravstveno osebje pa opozoriti, naj testiranje ponudi pogosteje. Komisija za AIDS Ministrstva za zdravje ob tej priložnosti izpostavlja, da je takojšnje testiranje ključno za uspešno zdravljenje in preprečevanje nadaljnjih okužb. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje približno vsak peti prebivalec, ki v Evropi živi s HIV, ne ve za svojo okužbo in približno vsak drugi zanjo izve pozno.

In napotki Nacionalnega inštituta za javne zdravje (NIJZ):

Kako se HIV širi?
Do okužbe s HIV najpogosteje pride pri spolnih odnosih z okuženo osebo in ob izpostavljenosti okuženi krvi ali krvnim pripravkom, predvsem pri souporabi okuženih igel ali brizg pri injiciranju prepovedanih drog. Možen je tudi prenos z okužene matere na otroka med nosečnostjo, v času poroda ali po porodu z dojenjem. Okužba preko sline, znoja, solz ali pika okuženega komarja ni znana.

Kakšna bolezen je aids?
Od izpostavljenosti okužbi (rizičnega dogodka) do pojava prvih simptomov in znakov okužbe s HIV običajno mine nekaj tednov. Pri malo več kot polovici okuženih se v tem času pojavi ti. akutni retrovirusni sindrom. Bolniki imajo povišano telesno temperaturo, bolijo jih mišice, povečajo se jim bezgavke, navajajo glavobol, slabost, drisko, bolečine v žrelu, lahko se pojavijo rdečkasti izpuščaji in plitve razjede na koži, v ustih ali zadnjiku. V 2 do 4 tednih simptomi običajno izzvenijo. Sledi večletno obdobje brez večjih težav. Pri nezdravljenih osebah imunski sistem postopoma propada, nato se vse pogosteje pojavljajo hujšanje, dolgotrajne driske, kognitivne motnje ter rakave bolezni in druge okužbe, ki bi pri zdravih osebah potekale bistveno lažje ali pa se sploh ne bi razvile.

Kako lahko preprečim okužbo s HIV?
Okužbo lahko preprečite z varnim spolnim vedenjem, to so spolni odnosi z enim samim zvestim spolnim partnerjem, ki je neokužen. Sicer tveganje lahko zelo zmanjšamo s pravilno uporabo kondomov pri vsakem spolnem odnosu. V primeru nezaščitenega spolnega odnosa s HIV pozitivno osebo je možna zaščita z zdravili po izpostavitvi v obdobju do 72 ur. Možna je tudi zaščita pred izpostavitvijo, ti. preekspozicijska profilaksa, ko neokužena oseba zaščitno prejema nekaj zdravil, ki jih uporabljamo tudi za zdravljenje. Pri injiciranju nedovoljenih drog je potrebna individualna uporaba igel, pri tetoviranju, prebadanju ali akupunkturi pa morajo biti inštrumenti vedno pravilno sterilizirani.

Zakaj je zgodnje zdravljenje okužbe s HIV pomembno?
Okužba s HIV je zaenkrat še neozdravljiva, vendar je z zgodnjim odkrivanjem okužbe in sodobnim zdravljenjem možno dolgoročno preprečevati, da okužba napreduje v resna obolenja. Pravočasno doživljenjsko uživanje ustreznih zdravil omogoča kakovostno življenje in skoraj normalno pričakovano življenjsko dobo.

Ali sem v nevarnosti, da se okužim s HIV ?
Vsakdo, ki ima spolne odnose z okuženo osebo, se lahko okuži s HIV. S HIV se lahko okužijo tudi injicirajoči uživalci drog, ki souporabljajo pribor za injiciranje. Odkrito se pogovorite s svojim izbranim zdravnikom in se pozanimajte o možnosti testiranja za HIV ali druge spolno prenesene okužbe.

Noseča sem. Kako okužba s HIV vpliva na mojega nerojenega otroka?
Vse nosečnice, pri katerih je okužba s HIV možna, bi morale biti testirane na HIV.  S primernim zdravljenjem se možnost prenosa na otroka zmanjša na manj kot 0,5%. V Sloveniji vseh nosečnic še ne testiramo na HIV, ker je med njimi zelo malo okuženih.

Kako vem, da sem okužen/a HIV?
Svojega osebnega zdravnika lahko prosite, da vam odvzame kri in naroči za vas brezplačno testiranje na okužbo s HIV. Brezplačno, zaupno in anonimno testiranje je dostopno tudi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani vsak ponedeljek med 12. in 14. uro. Seznam testirnih mest drugod po Sloveniji najdete na naslednji povezavi.

Kako zdravnik ugotovi, da gre za okužbo s HIV?
Zdravnik okužbo s HIV prepozna na podlagi klinične slike (predvsem bolezni, ki opredeljujejo aids) in okužbo potrdi s krvnimi preiskavami. Testiranje priporočamo tudi v skupini tistih, ki imajo za okužbo s HIV tvegano vedenje.

Vredno je vedeti še to!

Za zaupno testiranje na okužbo s hiv lahko vsak zaprosi svojega izbranega družinskega zdravnika, stroški pa so kriti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Anonimno brezplačno testiranje na okužbo s hiv ter na okužbi s hepatitisoma B in C pa opravljajo tudi na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana vsak ponedeljek med 12. in 14. uro. V Evropskem tedna testiranja, ki se začenja danes, pa je testiranje na infekcijski kliniki možno vsak dan do petka med 14. in 15. uro.

In še podatki in informacije o okužbi HIV v Evropi, ki so dosegljivi na spletni strani Evropskega centra za nadzor in spremljanje bolezni (ECDC). Poročilo za leto 2017..

Vredno je vedeti tudi to!

Aids ([ájts]) ali akvirírani imúnski deficítni sindróm (angleško Acquired Immune Deficiency Syndrome), tudi sindróm pridobljêne imúnske pomanjkljívosti, je definiran kot skupek simptomov in okužb, ki so posledica izčrpanosti imunskega sistema zaradi okužbe s HIV in podobnih virusov pri drugih živalskih vrstah (SIV, FIV itd.). V pozni fazi je okuženi dovzeten za priložnostne okužbe in tumorje.

Okužbo lahko obvladamo, ne pa tudi ozdravimo s protiretrovirusnim zdravljenjem. S tem zmanjšamo tako smrtnost kot zbolevnost ob okužbi s HIV, vendar pa so v marsikateri državi zdravila le stežka dosegljiva in za bolnike predraga. Stigmatizacija HIV/AIDS je hujša kot pri kateri koli drugi življenjsko nevarni bolezni in ne prizadeva le bolnikov, temveč tudi tiste, ki skrbijo zanje.

HIV in sorodni virusi se prenašajo z neposrednim stikom sluznice ali krvi s telesnimi tekočinami, ki vsebujejo HIV, npr. krvjo, spermo, nožničnim izcedkom, predsemensko tekočino in materinim mlekom. Do tega prenosa lahko pride pri analnem, vaginalnem ali oralnem spolnem občevanju; transfuzijah krvi, z uporabo okuženih podkožnih igel tako v zdravstvenih ustanovah kot med uživalci mamil; z matere na otroka, med nosečnostjo, rojstvom ali z dojenjem; ter ob drugačni izpostavitvi kateri izmed zgoraj naštetih telesnih tekočin.

Po doslej znanih podatkih se je aids najverjetneje pojavil v podsaharski Afriki v 20. stoletju, zdaj pa ima razsežnosti svetovne epidemije. Po podatkih Skupnega programa Združenih narodov za HIV/aids (UNAIDS) in Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je od 5. junija 1981 do leta 2009 zaradi aidsa umrlo okoli 30 milijonov bolnikov,^[6], kar pomeni, da je aids med najbolj uničujočimi epidemijami v zapisani zgodovini. Samo leta 2005 je aids zahteval nekje med 2,4–3,3 milijona življenj, od tega več kot 570.000 otrok.

V letu 2007 je na svetu živelo 33,2 milijona okuženih in za posledicami aidsa je umrlo istega leta 2,1 milijona ljudi (nekoliko več od celotnega prebivalstva Slovenije), od tega 330.000 otrok. Več kot tri četrtine smrtnih primerov je bilo v podsaharski Afriki^. Aids so prvič prepoznali na ameriškem Centru za nadzor in preprečevanje bolezni v letu 1981, v začetku 80-ih pa so ameriški in francoski znanstveniki identificirali tudi povzročitelja, HIV.

Čeravno lahko z zdravili upočasnimo in vsaj za določen čas zaustavimo potek bolezni, ne obstaja nobeno zdravilo, ki bi okužbo odpravilo, in ne cepivo, ki bi pred njo ščitilo. Protivirusna zdravila znižujejo umrljivost in obolevnost, a so draga in niso dosegljiva vsemu svetovnemu prebivalstvu. Preprečevanje okužbe je poglavitno pri nadzoru epidemije aidsa in z namenom zaviranja širitve virusa zdravstvene organizacije dosledno promovirajo varno spolnost in enkratno uporabo igel pri intravenskem uživanju mamil./Vir:Wikipedia/Pripravil: LN/