Zaradi heterogenosti ponudnikov storitev energetske učinkovitosti investitorji težko razlikujejo med »slabo« in »dobro« kakovostjo storite

brezplačna delavnica pod naslovom »Novi pristopi k izvajanju projektov energetske učinkovitosti in izzivi energetskega pogodbeništva«.

V sredo, 6. decembra 2018 je v organizaciji IJS – Centra za energetsko učinkovitost (IJS CEU), v sklopu evropskih projektov QualitEE (2017-2020) in Enerfund (2016-2019), potekala brezplačna delavnica pod naslovom »Novi pristopi k izvajanju projektov energetske učinkovitosti in izzivi energetskega pogodbeništva«.

Zagotavljanje kakovosti pri projektih energetskega pogodbeništva

mag. Damir Staničić, univ. dipl. inž. stroj

V okviru predstavitve zagotavljanja kakovosti pri projektih energetskega pogodbeništva, je mag. Damir Staničić, univ. dipl. inž. stroj. IJS CEU, izpostavil standardizacijo s kakovostjo povezanih vidikov storitev energetske učinkovitosti in institucionalizacijo procesa zagotavljanja kakovosti. Razvoj standardiziranih meril kakovosti je pomemben iz vidika tehničnih in finančnih smernic, na področju enostavnih, a učinkovitih orodja za presojo različnih ponudb storitev EE, ter na področju kriterijev, ki jih stranke lahko vključijo v pogodbo z izvajalcem, pri čemer vsako tehnično merilo vsebuje nabor kriterijev za ocenjevanje.

Med glavnimi izzivi močno razvitega trga storitev energetske učinkovitosti mag. Staničić navaja razdrobljenost in heterogenost, ki omejujeta njegovo rast. Zaradi heterogenosti ponudnikov storitev energetske učinkovitosti pa investitorji težko razlikujejo med »slabo« in »dobro« kakovostjo storitev.

Mehanizmi in razpisi za zagotavljanje sredstev za prenove stavb

mag. Branka Bugarin iz Projektne pisarne za energetsko prenovo stavb je predstavila nacionalne mehanizme za zagotavljanje sredstev za prenove stavb, ter razpise. Med dolgoročne cilje spadajo obnova 2,9 mio m2 stavbnega fonda do leta 2020, med leti 2014−2023 pa obnova 1,8 mio m2 javnih stavb, od tega 180.000 m2 javnih stavb ožjega javnega sektorja, ter do 2023 obnova 1,3 mio m2 stavb zasebnega storitvenega sektorja.

Kot je še dejala mag. Bugarin, je v skladu z Dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb in Operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 je za dosego ciljev potrebno upoštevati naslednje predpostavke: povprečna vrednost naložb 208 EUR/ m2 (brez DDV), ocenjena vrednost investicij 415 mio EUR (z DDV), sofinanciranje do 40 % upravičenih stroškov investicije in predhodni postopek JZP, pri čemer so na razpolago: nepovratna sredstva v višini 148 mio EUR in povratna sredstva v višini 25 mio EUR, ter sredstva ESCO podjetij in lastna sredstva javnih partnerjev.

V okviru predstavitve spodbude Eko sklada za energetsko učinkovitost je Katarina Kafadar izpostavila tudi možnost hkratne pridobitve ugodnega kredita in nepovratne finančne spodbude Eko sklada za določene ukrepe! Kot je dejala, se kredit lahko odobri do celotne višine priznanih stroškov naložbe – v tem primeru se subvencija nakaže banki za delno poplačilo kredita.

S podatki iz energetskih izkaznic do načrtovanja prenov stavb in spremljanja ukrepov

Mag. Jure Čimžan

Mag. Jure Čimžan, IJS CEU, je spomnil, da je energetska učinkovitost v stavbah prioriteta EU, saj so prav stavbe (sektorsko) največji porabniki energije. V okviru predstavitve »S podatki iz energetskih izkaznic do načrtovanja prenov stavb in spremljanja ukrepov« predstavila aplikacija ENERFUND (app.enerfund.eu), ki omogoča lažje in centralizirano pridobivanje informacij o energetski učinkovitosti stavb v več evropskih državah in tudi v Sloveniji, ocenah možnih prihrankov energije, boljše prepoznavanje naložbenih priložnosti ter določanje prioritet za energetske prenove.

Lokalni semafor podnebnih aktivnosti

Mag. Čižman in Gašper Stengar, IJS CEU, sta predstavila tudi lokalni semafor podnebnih aktivnosti (semafor.podnebnapot2050.si) – spletno aplikacija, ki je nastala v okviru projekta LIFE Podnebna pot 2050 in prikazuje izvajanje ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) v slovenskih občinah. Aplikacija omogoča spremljanje napredka in prikazuje, kako aktivne so posamezne občine pri izvajanju ukrepov, ki so dobri za naše podnebje. Med ukrepi v aplikaciji se spremlja tudi energetsko prenovo stavb, izkoriščanje obnovljivih virov energije, vpeljevanje ekološkega kmetovanja, ločevanje odpadkov, trajnostno mobilnost in druge, ki imajo vpliv na izpuste TGP. Na spletnem portalu so aktivnosti občin na področju blaženja podnebnih sprememb prikazane s pomočjo 56 kazalnikov, za 11 testnih občin, ki so sodelovale pri razvoju aplikacije, so na voljo vsi podatki, za preostale slovenske občine pa je podatkov nekaj manj, se pa postopoma dopolnjujejo./Pripravila: za LN/Mag. Tina Drol

 

 

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s