O največji knjižni uspešnici vseh časov..

Izgled Velike slovenske kuharice/Alenka T.Seme

V skladu z željami in potrebami svojih bralcev je te dni, natančneje 17. decembra 2018, Cankarjeva založba pred bralce postavila 30. izdajo VELIKO SLOVENSKO KUHARICO, in sicer ob 150. obletnici prve prave slovenske kuharske knjige.

Rekli boste, saj v naslovu omenjate največjo knjižno uspešnico vseh časov. Res je! Gre za knjižno izdajo v slovenskem jeziku, ki je postala simbol slovenstva na eni strani, na drugi strani pa za knjigo, ki je zaznamovala rodove Slovencev s pomočjo znamenite Magdalene Pleiweis, ki je davnega leta 1868 pripravila prvo, izvirno slovensko kuharsko knjigo. Knjigo, ki je do 29. izdaje, torej pred predstavitvijo 30. jubilejne VELIKE SLOVENSKE KUHARICE, dosegla naklado več kot četrt milijona izvodov, kar je uspelo le izdaji Poezijam, našega največjega pesnika Dr. Franceta Prešerna.

No, pa se vrnimo v preteklost. Velja vedeti, da je slovensko občinstvo pred letom 1868, torej natanko pred 150 leti, uporabljalo zgolj kuharske knjige v nemščini ali morebiti uporabljalo prevode, med katere na primer sodi znana kuharska knjiga Valentina Vodnika, imenovana Kuharske bukve (1799). No, velja dodati še to, da je Vodnikovo delo vredno omeniti, saj je šlo za prvo kuharsko knjigo v slovenskem jeziku.

A vrnimo se k Magdaleni Pleiweis. Gre za gospo, ki se je povzpela v višji družbeni razred, in sicer po tem, ko je kot kuharica služila pri visokih gospodih. No, kot kaže, pa je bila tako zavedna, da je svoja znanja zapisala s pomočjo prijateljice, ter tako ustvarila kuharsko knjigo, temelječo na lastnih kuharskih izkušnjah. Vidite, tako smo Slovenci s pomočjo zagotovo zavedne Slovenke dobili res izvirno kuharsko knjigo. Ta knjiga se je lahko postavljala ob bok drugim kuharskim knjigam iz tega časa. Še več, postala je »nadaljevanka« saj je do leta 1912 slovensko občestvo bilo deležno še dodatnih izdaj in sicer štirih.

Za šesto izdajo ter temeljito prilagoditev in potrebam takratnega podeželskega slovenskega prebivalstva pa je poskrbela (sestra) s. Felicita Kalinšek, priznana in znamenita učiteljica kuhanja. S. Felicita Kalinšek je s svojo predelavo šeste in nekaj naslednjih izdaj knjig s področja kulinarike pustila takšen pečat, da si je zaslužila naziv glavne avtorice kuharske knjige, ki je še danes med Slovenci znana kot »kalinškova«. Ne boste verjeli, ob tem, da imamo v rokah posodobljeno in dopolnjeno 30. jubilejno izdajo  VELIKO SLOVENSKO KUHARICO (posodobila in dopolnila s. Bernarda Gostečnik) imamo to srečo, da imamo v rokah (in ne samo v rokah, tudi v lasti) 6. ponatis, imenovan Slovenska kuharica. To je tisti ponatis, kjer šolska sestra in učiteljica na gospodinjski šoli S.M. Felicita Kalinšek izpopolni in predelala slovensko kuharico ter jo v javnosti predstavi s pomočjo založnika Katoliška bukvarna. Gre za kuharico, se razume knjigo, ki slovenskemu občestvu sporoča: »Kuhanje je umetnost, katere se je treba učiti« ter med drugim doda: »Ako ima gospodinja še tako lepe lastnosti, ako je prijazna, postrežljiva, potrpežljiva, vendar je družina ne mora rada imeti in pri hiši ne more biti zadovoljna, ako ne zna dobro kuhati, ako družini postavlja na mizo skoro enako, isto jed, v petek in svetek in še to neokusno pripravljeno, neosoljeno, preslano, zasmojeno, na pol kuhano, preredko, pregosto, itd.«. A šolska sestra in učiteljica S.M. Felicita Kalinšek v svojem predgovoru v šesti izdaji, v zaključku še zapiše: »Upanje zato imamo, da bi ta nova Slovenska kuharica ustrezala vsem dejanskim potrebam, ter da bo pristala v rokah vsake zavedne, ukaželjne kuharice in gospodinje«.

20181220_161144

Z mnogimi slikami v besedilu in 18 tabelami smo torej davnega leta 1912 Slovenci dobili Slovensko kuharico S.M. Felicite Kalinšek, ki ljubiteljem kulinarike, tudi s pomočjo reklame in oglasov, predstavi knjigo, ki zajema kar 598 strani. Delček te izjemne 6 izdaje, bolje rečeno natisa, ki ga je priredila po Magdaleni Pleiweis, smo Slovenci dobili »kalinškovo«.

Tako S.M. Felicita Kalinšek poskrbi za dopolnitev vse do 9. izdaje in sicer do leta 1946. Nato je Slovensko kuharico s. (sestra) Izabela Gosak predelala in dopolnjevala od leta 1946-1980, 10. do 17. izdaja.

Kasneje je od 18. do 23. izdaje za predelavo, posodobitev in dopolnitev poskrbela s. (sestra) Vendelina Ilc. Za 24. izdajo je knjigo spet popravila in razširila v Veliko slovensko kuharico s pomočjo s. Bernarde Gostečnik, ki jo bomo našli med ustvarjalkami znamenite, zadnje 30. jubilejne izdaje VELIKE SLOVENSKE KUHARICE.

Velika slovenska kuharica, 24. izdaja, je bila po svoji vsebini knjiga, ki je ponudila recepte, ne boste verjeli, kar na 828 straneh. V njej so lastniki te knjige dobili kulinarične recepte in sicer, vse kar so zgoraj omenjene ustvarjalke in dopolnjevalke ter skrbnice, kako okusno kuhati navadne in imenitne jedi, predstavile v prejšnjih izdajah.

Da, to je bila knjiga, s katero smo Slovenci pogledali nazaj, ustvarjalci pa razmišljali že naprej. Namreč, v tej Veliki slovenski kuharici (2. izdaji) je zbranih, ne boste verjeli, kar 932 receptov, pa tudi to velja omeniti, da so se izdajatelji Cankarjeve založbe takrat v uvodniku spomnili leta 1799, ko smo Slovenci dobili prvo kuharsko knjigo, ki jo je, kot že omenjeno, prevedel iz nemščine, Valentin Vodnik.

Pa se vrnimo v sedanjost! Pred nami je simbol tradicije in kulinarični navdih zadnjih 150 let, torej govorimo o VELIKI SLOVENSKI KUHARICI, jubilejne 30. izdaje, ki jo je prenovila in dopolnila s. Bernarda Gostečnik.

Ko govorimo o Slovenski kuharici in nato o VELIKI SLOVENSKI KUHARICI velja dodati, da s. Bernarda Gostečnik ni grobo spreminjala vsebin “predustvarjalk” te znamenite kulinarične knjige. Poskrbela je le za sledenje tradiciji in vrednotam vsakega časa posebej, namreč 30. izdajo, ki je ugledala luč sveta, kot rečeno ta ponedeljek (17. 12. 2018) je s. Bernarda Gostečnik vsebino le posodobila ter prilagodila v skladu s sodobnimi zahtevami. Seveda pa je knjigo popestrila s svežimi in lokalno dostopnimi sestavinami.

Nina Žitko, urednica, sestra Bernarda Gostečnik in Boštjan Napotnik/Foto:Alenka T. Seme

Še več, knjiga, ki ima rekordnih 1006 strani, je s. Bernarda Gostečnik dopolnila s številnimi novimi praktičnimi recepti, nasveti in sestavinami.

Bernarda Gostečnik je tako dopolnila VELIKO SLOVENSKO KUHARICO tako, da ta zdaj ponuja recepte v duhu modernega časa, saj je v knjigi dodala nove recepte za različne vrste testa, tudi brez glutena, ob tem dodala še številne nove recepte za jedi brez mesa, kar je označeno s posebnim simbolom.

Da, VELIKA SLOVENSKA KUHARICA 30. jubilejne izdaje ob 150. obletnici izida je najznamenitejša slovenska kuharska knjiga,  tokrat pred slovenskemu občestvu ponuja, kar 3000 receptov. Ob tem, pa velja dodati, da te recepte preizkušajo na priljubljenih kuharskih tečajih, ki jih vodi s. Bernarda Gostečnik.  Ustvarjalka je zadnji dve leti požrtvovalno delala, da je dobila jubilejna VELIKA SLOVENSKA KUHARICA končno vsebino, ki je zdaj na voljo tudi  s pomočjo založnika Cankarjeva založba-Mladinska knjiga.

Sestra Bernarda Gostečnik/Foto Alenka T.Seme

Da se ve, s. Bernarda Gostečnik pravi, da s ponosom nadaljuje tradicijo šolskih sester, s. Felicite Kalinšek in s. Vendeline Ilc, in sicer se ta nahaja v Repnjah 27, Vodice nad Ljubljano.

Mi pa dodajamo, poslanstvo navedenih je začela Magdalena Pleiweis, ki je pred 150 leti slovensko kuharico napisala z namenom, da bi se začetnice ali vešče gospodinje naučile kuhanja. Velja omeniti še to, da je z novo, 30. jubilejno Veliko slovensko kuharico potrjeno, da smo Slovenci narod, ki imamo svoje tradicionalne jedi, pri čemer pa spoštujemo sodobne in tradicionalne jedi, ki se pojavljajo na slovenskih mizah.

Sestra Bernarda Gostečnik/Foto: Alenka T.Seme

Gre za knjigo, ki je namenjena ne le dekletom in ženam ter kuharjem za kuhinjskim pultom oziroma štedilniki, temveč vsem Slovencem, ki si s pomočjo te izjemne knjige lahko pridobijo potrebna znanja ter se naučijo kuhati. Ne gre za knjigo poezij, a velja dodati, da bi bil tudi France Prešeren ponosen na Veliko Slovensko kuharico, če ne zaradi drugega, da je ista v rokah četrt milijona Slovencev oziroma ljubiteljev kulinaričnih dobrot, s poudarkom na slovenskih. VELIKA SLOVENSKA KUHARICA je nepogrešljiv pripomoček za vsako slovensko kuhinjo, pri čemer velja omeniti razmišljanje glavnega urednika Cankarjeve založbe Aljoša Harlamova, ki pravi, da zagotovo ni zadnja. Zagotovo ne, saj so 30. izdajo natisnili v nakladi 3000 izvodov, zanjo pa boste morali odšteti 119,90 evrov ali 4 cente za recept.

Naj zaključimo z zapisanim na VELIKI SLOVENSKI KUHARICI – »Naj iz roda v rod zadiši po dobrem«.

Pa še to! V videoposnetkih si lahko ogledate, kako so ustvarjalci predstavili zadnjo VELIKO SLOVENSKO KUHARICO ta ponedeljek, 17.12.2018, v znamenitem Trubarjevem antikvariatu./besedilo, fotografije in video posnetke pripravila: Alenka T. Seme

 

 

 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s