Kusturica naj bi režiral film o zloglasnem koncentracijskem taborišču Jasenovcu

posnetki predstavitve zločinov v taborušču jesenovac
Beograd, 13. aprila – Srbski režiser Emir Kusturica je napovedal, da bo režiral film o zloglasnem koncentracijskem taborišču Jasenovac. Film bo posnel ob finančni podpori srbskega ministrstva za kulturo, za podporo pa bo po pisanju srbske tiskovne agencije Tanjug zaprosil tudi Republiko srbsko. Najtežji in najdražji del filma bo po režiserjevi oceni izgradnja taborišča.
Znamenit srbski režiser Emir Kusturica napovedal snemanje filma o zloglasnem koncentracijskem taborišču Jasenovac.
Emir Kusturica, srbski režiser/Vir: Wikipedia
Emir Kusturica je na področje celovečernih igranih filmov debitiral s filmom »Sjećaš li se Doli Bel«, nastalem leta 1981 po scenariju Abdulaha Sidrana. Za ta film je prejel 2 nagradi: Zlatega Leva za najboljši debitantski film na Beneškem filmskem festivalu, ter nagrade FIPRESCI, AGIS in CIDLAC na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Puli (1981). Svoj talent je pokazal še v naslednjem filmu »Otac na službenom putu« (1985), ki ga je ustvaril z istim scenaristom. Ta stvaritev mu je prinesla Zlato palmo na Filmskem festivalu v Cannesu ter nominacijo za Oskarja za najboljši tujejezični film, Ameriške filmske akademije.
Emir Kusturica je sprva predaval režijo na Akademiji scenskih umetnosti v Sarajevu. Po odhodu iz BiH je predaval na Univerzi Columbia v New Yorku. Eden njegovih ameriških študentov David Atkins mu je takrat pokazal scenarij, iz katerega je nastal Kusturičev prvenec v angleškem jeziku – Arizona Dream (1993), s Faye Dunaway, Johnny Deppom in Jerryjem Lewisom v glavnih vlogah. Film je nagrajen s Srebrnim Medvedom ter posebno nagrado žirije na Filmskem festivalu v Berlinu leta 1993.
Naslednji film »Underground« (ang.) oz. »Podzemlje« (srb.) iz leta 1995, je prinesel Kusturici drugo Zlato palmo na Filmskem festivalu v Cannesu.
Če bo se Kusturica res lotil smemanja teha filma bo to zagotovo povzročilo pravi vihar na relaciji Srbija in Hrvaška, saj je znano, da tudi sedanja hrvaška politika noče jasno in nedvoumno sprejeti dejstev, ki so se zgodila v Jesenovcu v času vladavine ustaške države NDH.
Koncentracijsko taborišče Jasenovac (hrvaško Logor Jasenovac) je bilo koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno v mestu Jasenovac, ki je bilo takrat del Neodvisne države Hrvaške. Taborišče je bilo ustanovljeno avgusta leta 1941, ko so vanj pripeljali prve ujetnike iz Sarajeva, in razpuščeno aprila leta 1945. Namenjeno je bilo predvsem uničevanju Srbov, vendar so v njem umrli tudi številni Hrvati, Romi, Judje in tudi Slovenci.
Ob tem velja dodati, da je Jasenovac je bilo prvo ustaško taborišče, ki je delovalo po nacističnem vzoru. Vjekoslav Luburić Maks, ustaški funkcionar zadolžen za delovanje taborišča, je preživel nekaj časa celo v Nemčiji kot gost Gestapa do začetka oktobra 1941. Med tem časom je obiskal več koncentracijskih taborišč, po povratku v NDH pa je izvedel reorganizacijo obstoječih taborišč in ustanovil nova, po zgledu tistih v Nemčiji. Po organizaciji je Jasenovac spominjal na taborišča v Nemčiji, vendar pa so bili umori izvršeni drugače. Enako kot v nacističnih taboriščih so izkoristili delovno vnemo taboriščnika pred likvidacijo.
Kako bo stanje v Jesenovcu prikazal režiser Emir Kusturica še seveda, ni znano. Je pa dejstvo, da film o koncentracijskem taborišču NDH v Jesenovcu (posnet naj bi bil s sredstvi srbskega ministrstva za kulturo) zagotovo razburil zdajšnjo hrvaško državo, predvsem pa politiko, ki noče in noče jasno zapreti ta del svoje ne prav prijetne zgodovinske sramote. Ob velja dodati, da bo film režiserja Kustrurica, o zločinih NDH v Jesenovcu, zagotovo ustvaril še dodatni učinek razkroja med Srbi in Hrvati.
Ve se namreč, sedanja Hrvaška še vedno oporeka virom, da je bilo število mrtvih po izkopih trupel z grobišč ocenjeno na 700.000, čeprav je oceno podala skupina strokovnjakov (ki je izkušnje pridobivala pri podobni raziskavi pobojev v koncentracijskem taborišču Auschwitzu) je tudi v Jesenovcu uporabila podobne metode.
Ve pa se, čeprav je bila številka dokaj primerljiva z dejanskim stanjem, da komunistična oblast s Titom na čelu ni dovolila javne objave, kar se je vleklo vse do Jugoslovanskih vojn. Razlog je bil v dejstvu, da je vlada zaradi federacije in bratstva med jugoslovanskimi narodi želela, da ljudje pozabijo na grde spomine o 2. svetovni vojni ter ustaških zločinih.
A se bo s filmom režiserja Emira Kusturice po 78 letih stvar zagotovo spet razplamtela in spodbudila nepozabne ustaške zločine, ki jih je storila ustaška država NDH.
Spomenik žrtvam pokola ustaške države NDH v koncentracijskem taborišču Jesenovac na Hrvaškem
Zanimivo pa je, da tudi sedanja članica EU –demokratična Hrvaška, noče in noče dokončno spraviti s svoje politične mize umazano polpreteklost njene zgodovine oziroma dejanj NDH tako imenovane Neodvisne države Hrvaške, ker je milo rečeno čudno.
Če bo znameniti srbski režiser Emir Kusturica, kot se napoveduje, res posnel napovedani film o zloglasnem koncentracijskem taborišču Jasenovac, bo prav zanimivo predvsem na relaciji Beograd – Zagreb./JT/LN/Wikipedia

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s