V dolini idrijskega preloma, v mogočni zarezi zemljine skorje

Turistično informativna tabla Kanomlje

Strokovnjaki vedo različne stvari, ki se zgodijo v zemeljski skorji. Oni bi vam razpredali o geološki zgodovini in kamnitih premikih med seboj, saj bi vam mi tudi, če bi bila naša znanja dovolj velika, da vam jih celovito in strokovno predstavimo. Na drugi strani pa je naš namen, predstaviti vam dolino
Kanomlje v bližini Idrije, kjer se ta prelom dogaja. No, dogaja se od Mosta na Soči, po Idrijci, pa dolini Hotenje, čez Oblakov vrh in seveda v Kanomljah pri Idriji. Gre za naravno in kulturno dediščino, ki obiskovalcem bolj opredeljenega področja, to je Kanomlja, zagotovi posebno doživetje različnih, v uvodu opredeljenih geoloških dejanj, ki jih je vredno spoznati, saj na navadnega obiskovalca, seveda pa še bolj na strokovnjaka, naredijo poseben vtis. In ta vtis je v Sloveniji, natančneje na idrijskem in še bolj natančno, v dolini Kanomlje.
Prikaz gibanja tektonskih plošč

Sredi idrijskega hribovja boste namreč našli dolino Kanomlja, ki je globoko vrezana v idrijsko dolino. Logično, saj gre za najizrazitejšo zarezo v zemeljski skorji v uvodu omenjenem geološkem prelomu. Da gre za zanimiv del Slovenije, ki ga najdete na severozahodni strani Vojskarske planote, ki se razteza, kot prej omenjeno od Oblakovega vrha ob prelomu in se nato spusti v dolino Hotenje, vse tja do Dolenje Trebuše. Torej, zdaj veste, kje je dolina Kanomlje. In prav ta del naselja iz 14. stoletja, ko so se po dolini Kanomlje začela razraščati naselja, smo obiskali najprej zase, seveda pa tudi za vas.
Velja vedeti, da so področje, imenovano Kanomlja, najprej imenovali Kolumba (Columba). Tako je namreč obrazložil ime kraja za naše potepanje po teh krajih naš vsestranski poznavalec Slovenije in naš vodnik po dolini Kanomlje, prof. dr. Boštjan Kerbler. Ta pravi, da je najbrž Kolumba dobila svoje ime po tam razširjenem golobu, imenovanem Columba palumbus.
No, in zdaj smo v dolini, ki se začne naseljevati v 14. stoletju, kamor se naselijo kmetje in se začnejo ukvarjati z živinorejo, gozdarstvom, hribovskim poljedelstvom, pa tudi z drobno obrtjo. V 16. stoletju pa so v dolini Kanomljice kopali celo železovo rudo, kar je zanimiv podatek, če upoštevamo kraj, gledano iz sedanjega zornega kota. Kot takrat, je tudi danes v teh hribovitih območjih življenje zelo otežkočeno, morda danes še bolj kot prej, saj so takrat, bolje rečeno, v davnih časih, tukaj živeči prebivalci, ki jih je bilo celo več kot danes, posegli po različnih delovanjih, da bi preživeli. Tudi zato so takrat celo nastale večje kmetije, kot jih premorejo ti kraji danes.
Ena od njih je zagotovo, še danes stoječa mogočna domačija Šturmajce, ne boste verjeli, iz davnega leta 1335, ki je skupaj z ostalimi na tem področju omogočala življenje kar 70 ljudem. Danes, ko vsi govorimo o naravi in lepotah le teh, na podeželju te prelepe Slovenije, pa tam ne biva nihče. Še sreča je, da je domačija ohranjena v prvotni obliki in zaščitena kot kulturni spomenik. Pa ne samo to! Poleg arhitekture je to dediščina, ki jo počasi, a vztrajno tam živeči prebivalci želijo ohranjati zase, za prihodnje rodove, seveda pa tudi za
obiskovalce, da bi ti spoznali čare dolina Kanomlja.

Da je to vredno, dokazujejo tam najdene zanimive freske na pročeljih kašč in hiš, ki se jih lotevajo prenoviti. Številni detajli iz časov Ilirskih provinc, to so številne freske, pa so dovolj kulturno naravnani odstranili in jih shranili v Mestni muzej v Idriji.


Da, v dolini Kanomlja je marsikaj zanimivega s področja naše kulturne dediščine, ki obiskovalcem tega odmaknjenega področja omogoči vpogled v življenje ljudi v teh krajih z dokazom, da so ga živeli kljub trdemu delu razgibano in družabno. Posebej za vas smo zato posneli kar nekaj kadrov, no, pa tudi posnetkov, ki dokazujejo zanimivost teh krajev, predvsem pa raznolikost. Da so ljudje v teh krajih ljudje s tradicijo in izjemno vtkano zgodovino v njihov miselni vzorec dokazuje tudi podatek, da smo ob obisku teh krajev bili deležni ne le pozitivnega sprejema, ampak pozitivnega in človeškega odnosa, ki ga je lahko deležen pri njih vsak obiskovalec, ki jih obišče. Seveda obišče s pozitivno mislijo, da spozna njihov kraj, njihovo zgodovino, predvsem pa njihovo kulturno dediščino, ki bogati vsakega, ki jo spozna.

In mi smo jih spoznali kar nekaj in sicer, najprej omenimo Klavže. Za tiste, ki ne veste, zapišimo, da je to, eden od najpomembnejših slovenskih tehniških spomenikov, ki so jih v davnih časih gradili za občasno plavljenje lesa s pomočjo posebnih vodnih zbiralnikov. Mi smo si ogledali Kanomeljske, ali po
domače Ovčjaške klavže na Klavžarici, ki so jih pričeli graditi v obdobju med 1812 in 1813. Razlog je seveda znan.


V Idriji je namreč znameniti rudnik živega srebra, ki je bil drugi največji proizvajalec te rude na svetu. Več o njegovi zgodovini, ki je res raznovrstna, si boste pogledali na tej aktivni povezavi – Rudnik živega srebra Idrija.
velja pa dodati, da so bile zgoraj omenjene klavže osnova za opore v tem znamenitem rudniku, no seveda, les, ki je prihajal s pomočjo njih do rudnika. No, morda še to, ker tega ne boste našli kar tako, da je v rudniku Idrija toliko rovov, ki bi lahko povezali Idrijo z Dunajem kar dvakrat, torej bi se iz
glavnega mesta prvotne države Slovencev spet vrnili v domači kraj.
Kako so jih gradili in do kdaj so delovale, pa nam je prijazno predstavil gospod Cveto Svetlik

Da je Kanomlja res raznovrstna, dokazuje tudi podatek, da se tamkajšnji domačini, no, bolje rečeno pri družini Klemenčič, ukvarjali z zanimivo dejavnostjo, lahko bi celo rekli, z mini muzejem mineralov. Pri njih si jih je namreč mogoče ogledati, kar bogato zbirko mineralov, rud, fosilov in kamnin, ki jih je nekdanji idrijski rudar Janez Klemenčič z veliko ljubeznijo zbiral mnoga leta, zdaj pa jih po njegovi smrti z veseljem predstavi obiskovalcem njegova žena, ki nam je v pristni idrijščini predstavila zbirko svojega moža in svoje družine in sicer tako…

Vsestranski raznolikosti območja Kanomlje velja dodati še domačijo Pr Ivaniš, ki stoji ob poti, ki pelje na Vojarsko pot. No, kje je to, si boste pogledali na zemljevidu. Mi pa dodajamo, da boste tam našli še delujočo kmečko domačijo, za katero skrbi zadnji vnuk znamenitega tamkajšnjega kovača Henrika, Sandi Bončina.


O zgodovinskem preseku te znamenite kovačije pa smo besedo prepustili kar njemu, saj veste, kako je. Vedo največ tisti, ki to delajo in seveda tisti, ki so to doživeli. No, in bilo je tako…

Dolina Kanomlje v občini Idrija sredi idrijskega hribovja je res nekaj posebnega, naravnega, izjemnega in tudi zgodovinsko pomembnega, zato ta kraj velja obiskati, ne zato, ker je nekoliko odmaknjen od sodobnega časa, ampak zato, ker nudi naravne danosti ter raznovrstnosti Slovenije.


Ob vsem omenjenem zato ne smemo pozabiti, da se je tod vrtelo veliko mlinskih koles, delovalo veliko žag, da ne govorimo o vodnih virih, ki ne potrebujejo plastičnega ovitka. Da, to je dolina, ki jo je vredno spoznati in obiskati.
Seveda, pa moramo omeniti, hoteli to ali ne, če smo že začeli s prelomnico, da so tukajšnji kraji bili davnega leta 1511 deležni potresa z magnitudo kar 7,2 po Richterjevi lestvici.
Pohodniki in domačini Kanomelj
Ampak, kot vselej se ljudje poberejo, preživijo slabe stvari in mi smo vam želeli predstaviti njihov pozitiven odnos do preteklosti, a tudi do sedanjosti, kar je vidno ob vseh težavah na vsakem koraku.
Da, to je dolina Kanomlje – spoznajte jo!/Pripravila: Besedilo, video in foto: Alenka T. Seme

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s