Ljubljana – Minuli teden so pri Cankarjevi založbi predstavili tri zanimiva literarna dela v zbirki Moderni klasiki. Tako so pred bralce postavili sveže prevode iz svetovne literarne zakladnice, ki so kot nalašč za poletno branje, in sicer: Čas koz Luana Starove, Načini smrti Zakesa Mdaja in 353. člen kazenskega zakonika Tanguya Viela.
Urednik založbe Andrej Blatnik je povedal, da tokratnemu dodatku zbirke Moderni klasiki bralcem dodali dela, ki zastavljajo vprašanja in odpirajo diskusije. Če je tako, boste seveda ugotavljali bralci, ki boste tokrat lahko izbirali ali izbrali med…
Delom avtorice LUAN STAROVE: ČAS KOZ/Prevedel Aleš Mustar, spremna beseda Lidija Dimkovska
Čas koz (1993), ki je v makedonski književnosti postal že klasično delo in bil do zdaj objavljen v več kot 20 jezikih, je polifonični, zgodovinski, alegorični, folklorni in fantastični roman, ki na tragikomičen način opisuje življenje v Makedoniji po drugi svetovni vojni. Leta 1948, ko je Tito prekinil sodelovanje s Stalinom, začnejo oblasti po njegovem ukazu, v duhu novega proletariata in tovarn, kmete vabiti v mesta, vendar v mesto z njimi pridejo tudi njihove koze. Lačni meščani Skopja nove prebivalce sprejmejo z navdušenjem. Toda oblasti začnejo na podlagi Zakona o kozah živali iztrebljati, nečloveško dejanje pa postane bizarno ogledalo urbanega proletariata, ki koze razglasi za največje sovražnice socializma. Pripovedovalčev oče se v iskanju rešitve za koze, ki so obubožanim družinam prinašale hrano, spoprijatelji s kozarjem. Koza kot glavni lik romana pooseblja upor proti prisilni urbanizaciji ruralnega prebivalstva, boj za kozo postane boj za preživetje, za svobodo, za demokracijo, njihovo žrtvovanje pa žrtvovanje ljudstva. Luan Starova (1941, Podgradec, Albanija), makedonski pisatelj albanskih korenin, ki ga kritiki imenujejo »sinteza balkanskih kultur«, je avtor največje balkanske sage v makedonski književnosti. Njegove knjige so prevedene v več kot dvajset jezikov, prejel je številna literarna priznanja.
Tu je tudi delo ZAKES MDA: NAČINI SMRTI/Prevedel in spremno besedo napisal Andrej E. Skubic/
Načini smrti pripovedujejo o Tolokiju, prvem poklicnem žalovalcu v neimenovanem (južno)afriškem mestu, kako na enem od pogrebov po dolgih letih znova naleti na znanko iz otroštva, Norio, ki je pravkar že drugič pokopala sina. Njuni družinski zgodbi, v katerih se duhovite anekdote prepletajo z bujno domišljijo in govoricami, sta tesno vpeti v družbenopolitični kontekst države, ki se je po koncu apartheida znašla v viharju skoraj absurdno nasilnega boja za oblast. A množični pripovedovalec, glas vaškega kolektiva, daje zgodbam neko nadčasovno, skoraj pravljično noto – ne glede na odkrite reference na južnoafriški tukaj in zdaj gre tako v prvi vrsti za nekonvencionalen ljubezenski oziroma družinski roman. Zanemvula Kizito Gatyeni Mda ali, kot se podpisuje, Zakes Mda (1948) je južnoafriški romanopisec, pesnik, dramatik in slikar. V času študija je postal član oboroženega krila Panafriškega kongresa (PAC), vendar je izstopil, ker ni želel sodelovati v nasilju. Dolga leta je živel v Lesotu in ZDA. Za svoje prozno delo je prejel številne južnoafriške in britanske nagrade, za Načine smrti med drugim prestižno nagrado M-Net, njegovi romani pa so prevedeni v 21 jezikov.
No in na voljo je še delo avtorja TANGUYJA VIELA: 353. ČLEN KAZENSKEGA ZAKONIKA/Prevedel Aleš Berger, spremna beseda Anja Radaljac/
Prvoosebna pripoved petdesetletnika, ki neki dan izpluje v dvoje, vrne pa se na čolnu sam. Preiskovalnemu sodniku v dolgih, razvalovanih stavkih razkriva »zgodbo o slepariji«, katere žrtev je bil, skupaj s še mnogimi prebivalci bretonskega Bresta, zgodbo o petnadstropnih stavbah, ki niso nikoli zrasle, in »kopališkem centru«, od katerega so ostali le načrti, potem ko je visok davek na prostodušnost plačal tudi sam. In sicer prav temu nepremičninskemu podjetniku, vizionarju z globokim žepom, ki se ni vrnil z njim s skupnega ribolova. Kaj bo porekel sodnik; nesreča, umor, opustitev pomoči? Sedmi roman Tanguyja Viela iz leta 2017 je bridko, s črnim humorjem pa tudi visoko poetičnostjo presijano delo, ki je v Franciji s preizpraševanjem razlike med pravom in pravim doživelo zelo dober sprejem. Tanguy Viel (1973, Brest) je pri pariški založbi Les Éditions de Minuit izdal vrsto romanov in zanje dobil več nagrad, za 353. člen kazenskega zakonika nagrado grand prix RTL-Lire. Pariz-Brest (2009) je izšel tudi v slovenščini.
Da boste seznanjeni s pogledi soustvarjalcev, da boste lahko prebirali ta tri zanimiva literarna dela iz zbirke Moderni klasiki, smo ob vsakem predstavljenem delu dodali tudi video prispevek pogleda le teh.
In kaj preostane vam? Če vas zamika branje, in poleti je čas pravšnji zato, se boste pač odločili po vašem Kot zapisano v uvodu vam založnik predlaga, da sežete po res odličnih romanih.
Mi pa dodajamo, da to drži in da so izbrali prav./Pripravila in posnela: Alenka T. Seme/Fotografije in video prispevki avtorska last Ljubljanskih novic