Premier Marjan Šarec je po poročanju STA-ja včeraj ob robu uradnega obiska v Moskvi za slovenske novinarje komentiral, da je razdelitev resorjev mest Evropske komisije za Slovenijo, ki je dobila resor za krizno upravljanje dober resor, in sicer zato, ker ima precej velik proračun. No, predsedniku vlade ne bomo oporekali, ker ni osnove za oporekanje izjavi, ki ima “občinsko” težo.
Oporekamo pa nemški kanclerki Angeli Merkel in predsedniku Francije Emmanuelu Macronu, ki sta samopašno ustoličila za predsednico Evropske komisije Nemko Ursulo von der Leyen, ki je to mesto dobila, a ni pripravila resne strategije za nadaljnje delovanje vse bolj “mlahave” Evropske skupnosti, ampak se je predvsem ukvarjala s pogojevanjem članic, da zagotovijo ustrezno razmerje žensk in moških, da bi zadovoljila enakost spolov v svoji ekipi. In uspelo ji je!
In kaj bodo od te sestavljanke žensk in moških imeli državljani članic? Nič! Le velike izdatke in neke kvazi resorje, ki strukturno ne zagotavljajo članicam EU, da bi se, kot celotna EU, ne samo Nemčija in Francija, lahko kosali z ZDA, Kitajsko in Rusijo ter drugim.
Če pogledate resorje (v tabeli spodaj) boste prišli do zaključka, da bomo spet dobili le odlično plačane birokrate, ki bodo plesali, kot bosta igrala ansambla v Berlinu in Parizu.
Ko se določajo resorji in področja delovanja komisark in komisarjev, vsaj tako mislimo mi, bi se moralo upoštevati, ne s koliko denarja razpolaga kateri od komisarskih resorjev, ampak kaj morajo narediti komisarke in komisarki, da EU naredi skupni korak, in sicer za blaginjo državljanov vseh članic EU.
To pa iz predloga organizacijske osnove komisarskih mest, ki si jih je omislila oz. sestavila Nemka Ursola von der Leyen ni razvidno.
O denarju, o katerem govori naš premier, s katerim naj bi razpolagal “naš” komisar, je škoda izgubljati besede, saj se ve, kdo bo o tem odločal.
Ob tem pa velja še to, da bo čas pokazal, da smo dobili komisijo, ki je ena od slabših doslej. Je pa res, da smo se znebili gospoda, ki je, ko je vodil komisijo imel težave z “išiasom” saj tako je bilo sporočano iz njegovega urada. A zagotovo je imel gospod tudi težave z “boleznijo”, ki jo povzroča pregloboko pogledovanje v kozarec. Da, tako je to bilo.
A kako bo v tej “mlahavi” Evropski uniji s 1. novembrom, ko bo Evropsko komisijo začela voditi Nemka Ursula von der Leyen, pa bo pokazal čas.
No in še sestava nove morebitne Evropske komisije Nemke Ursulo von der Leyen:
Frans Timmermans (Nizozemska): podnebno ukrepanje, izvršni podpredsednik za zelene teme
Margrethe Vestager (Danska): konkurenca, izvršna podpredsednica za digitalne teme
Valdis Dombrovskis (Latvija): finančne storitve, izvršni podpredsednik za gospodarske teme
Dubravka Šuica (Hrvaška): demokracija in demografija; podpredsednica
Vera Jourova (Češka): vrednote in transparentnost; podpredsednica
Margaritis Schinas (Grčija): zaščita evropskega načina življenja; podpredsednik
Maroš Ševfovič (Slovaška): medinstitucionalni odnosi in prihodnost; podpredsednik
Josep Borrell (Španija): visoki zunanjepolitični predstavnik; podpredsednik
Johannes Hahn (Avstrija): proračun in administracija
Didier Reynders (Belgija): pravosodje
Mariya Gabriel (Bolgarija): inovacije in mladi
Stella Kyriakides (Ciper): zdravstvo
Kadri Simson (Estonija): energija
Jutta Urpilainen (Finska): mednarodno partnerstvo
Sylvie Goulard (Francija): notranji trg
Phil Hogan (Irska): trgovina
Nicolas Schmit (Luksemburg): delovna mesta
Paolo Gentiloni (Italija): gospodarstvo
Januzsz Wojciechowski (Poljska): kmetijstvo
Elisa Ferreira (Portugalska): kohezija in reforme
Laszlo Trocsanyi (Madžarska): širitev
Rovana Plumb (Romunija): promet
Helena Dalli (Malta): enakopravnost
Ylva Johansson (Švedska): notranje zadeve
Janez Lenarčič (Slovenija): krizno upravljanje
Virginijus Sinkevičius (Litva): okolje in oceani
Opomba: Zakaj je kandidatov le 25, če ima Evropska unija (EU) 28 članic? Nemčija ima von der Leynovo, torej predsednico, španski kandidat Borrell bo v novi sestavi visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, Velika Britanija pa zaradi načrtovanega izhoda iz EU ni predlagala svojega kandidata.
In še postopek »ustoličenja« celotne Evropske komisije – Kandidati za komisarke in komisarje bodo zaslišani na pristojnih parlamentarnih odborih. Odbori, v katerih sedijo evropski poslanci, na podlagi zaslišanja podajo svoje mnenje o primernosti kandidatov; v primeru slabe ocene jih lahko tudi zavrnejo. Pred nastopom mandata mora biti celotna ekipa nove Evropske komisije še enkrat potrjena z glasovanjem na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, kjer mora dobiti večinsko podporo poslancev. Mandat nove Evropske komisije se začne 1. novembra./Pripravil:JTemlin
ljnovice.si 