17. september je mednarodni dan varnosti bolnikov

Ob mednarodnem dnevu varnosti bolnikov so pri farmacevtski družbi Bayer pripravili opozorila o pomenu poročanja neželenih učinkov, ki naj bi vplivala na slabo zdravstveno pismenost v Evropi. Namreč, kot so zapisali v svojem sporočilu za javnost v družbi Bayer, bi s pomočjo različnih dejavnosti lahko izboljšali varnost bolnikov. 

Zanimivo! A ste vedeli, da je živahna rumena barva v več slikah Vincenta van Gogha morda nastala kot posledica neželenega učinka zdravila? Medicinska zgodovina podpira hipotezo, da je slikar zaradi uživanja takrat precej razširjenega zdravila proti epilepsiji imel ksantopsíjo oz. »rumeni vid«.

Ste vedeli tudi, da v Evropi samo zaradi neupoštevanja navodil za zdravljenje vsak dan umre 548 oseb? Posledice neupoštevanja navodil za zdravljenje nosimo na različnih ravneh bolniki, svojci, zdravniki in zdravstveni sistemi.

Da bi izboljšali zdravstveno pismenost in razumevanje pomena poročanja neželenih učinkov, se je Bayer tudi v Sloveniji pridružil pobudi nemške koalicije za varnost bolnikov z ozaveščanjem javnosti o ključnih problemih, povezanih z varnostjo bolnikov.

Ob tem so pripravili tri kratke izobraževalne vido prispevke, in sicer:

Zdravljenje z zdravili pri starostnikih

Tveganja samozdravljenja

Zdravljenje z zdravili: »Od ambulante do doma« 

Poročanje neželenih učinkov pomaga k večji varnosti bolnikov

Kot pravijo poročanje o domnevnih neželenih učinkih pomaga posodabljati informacije o zdravilih. To prispeva k varnejšim zdravilom, preprečuje morebitno škodo bolnikom, pripomore k varnejšemu predpisovanju in uporabi zdravil, izboljšuje varnost bolnikov in varuje javno zdravje ter pomaga seznanjati bolnike z lastnostmi zdravil.

Poročanje neželenih učinkov zdravil prispeva tudi k boljšemu poznavanju varnostnega profila zdravil. Zato, kot sporočajo iz Bayera njihovi strokovnjaki s področja farmakovigilance ugotavljajo vzorce neželenih učinkov zdravil, zbirajo potrebne informacije za njihovo analizo in razumevanje. Ko so neželeni učinki ovrednoteni, razvijajo ukrepe za preprečevanje ali vsaj zmanjšanje tveganja za pojav neželenih učinkov v prihodnje.

»Eden od ključnih korakov pri zagotavljanju zgodnje zaznave varnostnih signalov je tudi poročanje neželenih dogodkov. Ob tem si želimo, da bi uvedba novega digitalnega orodja SafeTrack nudila hiter, enostaven in priročen način za poročanje neželenih dogodkov z namenom izboljšanja varnosti bolnikov,« pravi Tilen Matjaž, vodja za farmakovigilanco v Bayer d.o.o.

Nizka zdravstvena pismenost in nesodelovanje bolnikov te lahko staneta življenje

Staranje prebivalstva povzroča povečanje kroničnih bolezni in posledično večje breme zdravstvene oskrbe v mnogih državah. To breme se s slabo zdravstveno pismenostjo, t.j. sposobnostjo pridobivanja, komuniciranja, obdelave in razumevanja osnovnih zdravstvenih informacij, samo še slabša.

Nizka zdravstvena pismenost lahko povzroči resne posledice za posameznika, kot so napake pri zdravljenju z zdravili, zdravstvena tveganja, katerim bi se lahko izognili, in slaba sodelovalnost (adherenca) pri zdravljenju 7 , pa tudi za širšo družbo, saj bolniki z nizko zdravstveno pismenostjo zdravstvene sisteme stanejo do 21 % več kot bolniki, ki so aktivno vključeni v skrb za svoje zdravje. 8 Nizka zdravstvena pismenost stane Evropo kar 125 milijard evrov na leto 9 . Z izboljšanjem dejavnikov, kot je zdravstvena pismenost, je mogoče izboljšati sodelovalnost (adherenco), zaradi česar se poveča tako učinkovitost zdravljenja kot tudi varnost bolnikov.

Približno polovica Evropejcev ima nezadostno ali problematično raven zdravstvene pismenosti  Študija je pokazala, da do 60 % bolnikov, anketiranih takoj po obisku zdravnika, ni pravilno razumelo zdravnikovih navodil glede predpisanih zdravil.

Pomanjkljiva zdravstvena pismenost je povezana z:

• nižjo udeležbo pri dejavnostih za izboljšanje zdravja in odkrivanje bolezni,

• bolj tveganimi odločitvami glede zdravja (npr. višji delež kadilcev),

• več nesrečami pri delu,

• zmanjšanim obvladovanjem kroničnih bolezni (npr. sladkorne bolezni, astme …),

• slabšo adherenco bolnika,

• večjim številom hospitalizacij,

• večjo obolevnostjo in

• prezgodnjo smrtjo.

Študija je pokazala tudi, da so stroški obravnave bolnikov, ki niso vešči ali samozavestni v skrbi za lastno zdravje, višji. Bolniki, ki so aktivno vključeni v skrb za lastno zdravje, bodo bolj verjetno ostali zdravi in lažje obvladovali svojo bolezen.

Zato se je Bayer, kot so zapisali v svojem sporočilu za javnost zavezal k spodbujanju zdravstvene pismenosti, saj bodo bolniki, ki so dejavni pri ohranjanju svojega zdravja, bolj verjetno ostali zdravi in uspešno zdravili svoje bolezni. Ob tem so menijo, da Bayerjevi sodelavci, zdravstveno osebje in javnost vseh starosti imajo ključno vlogo pri zagotavljanju optimalne uporabe zdravil po vsem svetu.

Za pomoč pri zdravstveni pismenosti so letos na spletno stran umestili tudi vsebine o tem, kako prepoznavati ponarejena zdravila (http://www.bayer.si/sl/izdelki/pazite-se- ponaredkov./LN/PR Bayer

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s