Projekt M.A.J. za proaktivne zamejske Slovence, združuje mlade vseh »slovenskih« dežel

Krovna gospodarska združenja Slovencev v Italiji, na Madžarskem, Hrvaškem in v Avstriji ustanovila Inkubator proaktivnih zamejskih Slovencev v sodelovanju z Uradom RS za Slovence v zamejstvu in posvetu. Preko usposabljanj in mreženja mladi zamejci gradijo skupen gospodarski in kulturni prostor.


V hotelu »Stara pošta« (nem. Alte Poste), ki jo je slovenska družina Druml spremenila v kulturno in družabno središče prelepe Ziljske doline na avstrijskem Koroškem, so se na začetku meseca oktobra tako že tretjič zbrali mladi Slovenci in Slovenke vseh naših dežel na usposabljanju za proaktivne mlade zamejce. Dogodek, ki je bil dvodnevni, je potekal, tako v Avstriji, Italiji kot Sloveniji.

Pod okriljem Slovenske gospodarske zbornice  (SGZ) iz Celovca, ki vodi projekt M.A.J. se mladi od 17. do 35. leta starosti na teh delavnicah usposabljajo in kreativno iščejo rešitve, s katerimi bodo gradili boljšo prihodnost za sebe in svoje lokalne skupnosti ter se končno povezali z drugimi Slovenci v skupen gospodarski prostor.

Mladi, ki prihajajo iz vseh slovenskih dežel. Iz Slovenije,  Benečije, Kanalske doline, Goriškega, Tržaškega, avstrijske Koroške, avstrijske Štajerske, Porabja ter iz Gorskega Kotarja na današnjem Hrvaškem, so tako sprejeli izziv, da s svojimi svežimi idejami, energijo in pripadnostjo slovenskemu narodu, sooblikujejo skupen gospodarski prostor za lepšo skupno prihodnost.

Skupno zavedanje mladih danes, tako v matici kot tudi v zamejstvu je, da živijo v naglo spreminjajočem se svetu, na katerega se bodo morali dobro pripraviti, če bodo želeli gospodarsko uspeti in ohraniti svojo kulturo. Pri tem pa imajo mladi zamejci še posebno odgovorno delo, ker morajo poleg gospodarskega uspeha, poskrbeti tudi za kulturni obstoj in razvoj slovenskega naroda onkraj meja, kjer jim niso vedno naklonjeni. Strinjajo se, da je to mogoče najlažje storiti s povezovanjem ter oblikovanjem skupnega gospodarskega in kulturnega prostora, čigar temelj je slovenski jezik.


Skupno zavedanje mladih danes, tako v matici kot tudi v zamejstvu je, da živijo v naglo spreminjajočem se svetu, na katerega se bodo morali dobro pripraviti, če bodo želeli gospodarsko uspeti in ohraniti svojo kulturo. Pri tem pa imajo mladi zamejci še posebno odgovorno delo, ker morajo poleg gospodarskega uspeha, poskrbeti tudi za kulturni obstoj in razvoj slovenskega naroda onkraj meja, kjer jim niso vedno naklonjeni. Strinjajo se, da je to mogoče najlažje storiti s povezovanjem ter oblikovanjem skupnega gospodarskega in kulturnega prostora, čigar temelj je slovenski jezik.

Primer proaktivnega mladega zamejca je Beneški Slovenec iz Srednjega, Franc (Francesco) Chiabai, sicer organizator znanega festivala kostanja v Benečiji imenovanega Burnjak. Franc je velik zagovornik ohranjanja narave. Franca skrbi ohranjanje narave in s tem tudi ohranitev slovenskega prebivalstva, ki se preživlja s kmetovanjem onkraj meja. V luči teh problemov je aktiven pri oblikovanju rešitev za prihajajoče podnebne spremembe ter velik zagovornik povezovanja Slovencev iz vseh dežel.

Predsednik organizacijskega odbora mreže MAJ ter podpredsednik SGZ Feliks Wieser je dejal, da so mladi resurs prihodnosti ter da je potrebno za njih dobro skrbeti ter jih motivirati, če si želimo zagotoviti lepšo prihodnost. Mladi so tako osnova za razmišljanje o prihodnjem enotnem trgu.

Projekt M.A.J. v tem duhu pomaga mladim zamejcem oblikovati njihovo razvojno vizijo z organiziranjem srečanj in delavnic. Preko debat, delavnic in team-buildinga spoznavajo uspešne pristope za reševanje aktualnih izzivov , preko katerih lahko udejanjijo svoja razmišljanja, oblikujejo lastno razvojno vizijo ter se aktivno povežejo z drugimi sodelujočimi.

Zadnji element je še posebej pomemben, saj se med temi dogodki mladi intenzivno družijo med seboj, se zabavajo, skupaj spoznavajo drug drugega ter na ta način gradijo prihodnjo zamejsko mrežo poznanstev, ki bo predstavljala temelj prihodnjega uspešnega sodelovanja.

Rudi Bartaloth podpredsednik Slovenskega kulturnega društva Planika iz Ukev v Kanalski dolini ter lastnik turistične domačije »Pr’ Kranjc«  iz Ovčje vasi v Kanalski dolini, je udeležencem predstavil problematiko Slovencev živečih za mejo. Ta je precej resna. Predvsem je velik poudarek dal na izseljevanje prebivalstva iz krajev, kjer živijo Slovenci, posledično na upad rabe slovenskega jezika ter opozoril na premajhno podporo, ki so jo zamejci deležni od matice Slovenije.  Tu je potrebno še posebej poudariti, da je projekt M.A.J. izjemno pomemben v tej luči , saj je usposabljanje naših mladih ter izgradnja stabilnih ekonomskih temeljev ključen pogoj, za rešitev velike večine izzivov s katerimi se trenutno spopadajo narodne skupnosti izven matice, ter tudi matica sama.  


Več o projektu M.A.J. si lahko preberete na https://www.sgz.at/projects/detail/sl/m.a.j.-mrezha-alpe-jadran. /Prispevek pripravil/Marko Lavrenčič/Fotografije: LN/ Marko Lavrenčič/


Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s