Cankarjeva založba je na posebnem predprazničnem druženju, v sredo, 18. decembra 2019, predstavila kar pet novosti, ki so jih predstavile ena ustvarjalka knjig Suzana Tratnik ter prevajalke knjig Mojca Kranjc, Staša Grahek in Anita Jadrič ter trije uredniki: Andrej Blatnik, Aljoša Harlamov in Mitja Pucer.
No, in kaj so vam v Cankarjevi založbi pripravili za branje v teh predprazničnih dneh in pa tudi ponudili možnost, da s knjigami obdarite svoje najbližje ali prijatelje.
Knjigo avtorice Suzane Tratnik: NORHAVS NA VRHU HRIBA – Ariana Firsen od domnevne materine smrti živi s svojo zlobno teto Kristo. Pravzaprav se je bila zdaj, ko pavzira, prisiljena vrniti iz Ljubljane v te zahojene Privežice. Tu ni početi česa pametnejšega, kot da hodi z drugimi lokalci popivat v gostilno Pri sončni kapljici in obiskuje svojo babico Roziko v norhavsu na vrhu hriba. Veseli se lahko zgolj tega, da je bila ob bližajočem se krajevnem prazniku znova izbrana da obredno vrti »gajžule«, napravo iz 17. stoletja, s katero so menda spravljali norce k pameti. Toda v resnici se pod to površino dogaja marsikaj …
Roman Suzane Tratnik se bere kot napeta kriminalka, obenem je tudi zgodba o samoti, samoiskanju, uporu in ljubezni.
Roman Norhavs na vrhu hriba je bil med tremi finalisti za nagrado modra ptica 2018.
Knjigo avtorja Ilije Trojanowa: MOJA OLIMPIJADA: En amater, štiri leta, 80 disciplin – Ilija Trojanow se je poleti 2012 tako kakor večina nas svaljkal pred televizorjem in gledal olimpijske igre v Londonu. Kako težavni so pravzaprav ti športi in koliko napora je treba, da telo zmore vse te gibe s takšno spretnostjo, močjo, hitrostjo in ne nazadnje eleganco? Ni mu dalo miru, zato je nekega dne skočil s kavča, poiskal svojo staro opremo za džoging in se odpravil teč. Ko se je vrnil domov, je bil že odločen – do naslednjih olimpijskih iger se bo pri skoraj petdesetih letih preizkusil v čim več disciplinah in našel odgovore. Med štiriletnim projektom je nastala zbirka avtobiografskih esejev, v katerih nam z veliko mero samorefleksije in humorja oriše posamezne športne discipline, njihovo zgodovino in filozofijo, hkrati pa nam s svojo izkušnjo premikanja telesnih in duševnih meja ter neprizanesljivim spoznanjem lastnih omejitev približa profesionalni šport, kot zmore le vrhunski pisatelj in erudit.
Ilija Trojanow (1965) je nemški pisatelj bolgarskega rodu, ki je za svojo prozo prejel že številne mednarodne nagrade, nazadnje nagrado Vilenica 2018.
Knjigo avtorja Michaela Ondaatjea: LUČ VOJNE/Prevedla: Staša Grahek, uredniško delo pa je opravil Andrej Blatnik/ – Štirinajstletnega Nathaniela in njegovo sestro Rachel sta oče in mama očitno zapustila in ju prepustila v varstvo skrivnostnega lika po imenu Molj. Najstnika se znajdeta sredi nenavadne druščine njegovih prijateljev, moških in žensk s skupno vojno preteklostjo in vprašljivo sedanjostjo; ti so odločeni, da ju obvarujejo in vzgojijo. Toda, ali so res to, za kar se izdajajo? In ali so dogodki iz sedanjosti in preteklosti res taki, kot se zdijo? Dobro desetletje pozneje Nathaniel začne odkrivati, česar takrat ni vedel in razumel, in naveže stik s preteklostjo svojih staršev.
Michael Ondaatje se je rodil leta 1943 na Šrilanki, v petdesetih letih prejšnjega stoletja se je preselil najprej v Anglijo in pozneje v Kanado. V slovenščino imamo prevedene romane Angleški pacient, Anilin duh, Mačja miza in pesniško knjigo Zbrana dela Billyja the Kida: levoročne pesmi.
Knjigo avtorice Elene Ferranten: O IZGUBLJENI DEKLICI, Neapeljski cikel, četrta knjiga/ Prevedla: Anita Jadrič, uredniško delo opravil Aljoša Harlamov/ – Lila in Elena sta znova skupaj v Neaplju. Elena je v postopku ločitve, njena pisateljska kariera si je opomogla, ravno ko pričakuje tretjega otroka. Istočasno je noseča tudi Lila, ki je zdaj direktorica manjšega računalniškega podjetja in odločena, da bo za vselej spremenila sosesko.
Neapeljski cikel obsega štiri knjige: Genialna prijateljica, O novem priimku, O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo ter O izgubljeni deklici. Cankarjeva založba je izdala tudi avtoričin roman Dnevi zavrženosti, v novem letu pa bomo lahko brali njeno najnovejše delo, Lažnivo življenje odraslih.
Knjigo avtorice Marie-Janine Calic: ZGODOVINA JUGOVZHODNE EVROPE/ Prevedel Igor Antič, uredniško delo opravil Mitja Pucer – Marie-Janine Calic, redna profesorica zgodovine Vzhodne in Jugovzhodne Evrope na Univerzi v Münchnu, velja za vodilno strokovnjakinjo v evropski akademski in diplomatsko-politični srenji. Svoje enciklopedično poznavanje in razumevanje balkanskega polotoka je med drugim potrdila z odmevnima knjigama o vojni v Bosni in Hercegovini ter zgodovini Jugoslavije v 20. stoletju.
Jugovzhodna Evropa je širši geografski prostor, katerega del je tudi Slovenija in knjiga podrobno in doživeto opisuje življenjske svetove, gospodarstva in države tega zemljepisnega območja od poznega starega veka do danes: globalno dogajanje, revolucije in vojne, vzpon demokracije in narodnih gibanj, razvoj tehnologije in komunikacij ter osebnosti in ideje, ki so oblikovale sodobni svet.
Zdaj veste vse, le do prve knjigarne morate še stopiti. Če pa se boste želeli posveti le branju, stopite do ene od bolje založenih knjižnic po Sloveniji in tam vas čakajo predstavljene knjige Cankarjeve založbe ob zaključku leta 2019./Objavo pripravila: Alenka T. Seme/Foto in video: AST/LN