Murskosoboško društvo za humanistična vprašanja Argo je založba, pri kateri je izšla pesniška zbirka Ferija Lainščka, slovenskega in prekmurskega pisatelja, pesnika, scenarista in dramatika z naslovom Komi de ravnica bejla. No, ker niste razumeli, kaj pomeni naslov Lainščkove knjige, zapisan v prekmurščini, Komi de ravnica bejla, ga dodajamo tudi v jeziku “matičnega naroda”, ki v pretvorbi vanj pomeni Komu bo ravnica bela.
Gre za posebno izdajo knjige, v kateri Feri Lainšček posamezne pesmi vzporedno predstavi iz prekmurskega jezika (nekateri bodo rekli narečju) v slovenski jezik.
Večino pesmi v tej knjigi je avtor namreč najprej napisal v prekmurskem jeziku (vi boste rekli v prekmurskem narečju), kasneje pa jih je prepesnil še v slovenski jezik.
Knjiga bo zagotovo zanimiva za številne ljubitelje Lainščkove poezije, pa tudi za jezikoslovce in druge strokovnjake s področja književnosti.
Urednik založbe Franci Just je v spremni besedi ob izdaji knjige med drugim zapisal: »Lainšček je namreč eden od tistih avtorjev, ki so dokazali, da je lahko narečje (prekmurski jezik, pravimo mi) še kaj več kot le sredstvo za karakterizacijo kakšnega vaškega posebneža v televizijskih nadaljevankah ali za ustvarjanje posebne atmosfere v književnosti: da je lahko literarni jezik in da je mogoče v njem ustvariti literarno-estetsko prepričljiva besedila.«
Slikarski motiv na naslovnici knjige je delo akademskega slikarja Zdenka Huzjana, sicer pa je knjiga opremljena z avtorskimi fotografijami Ferija Lainščka iz njegovega panonskega ciklusa. Knjiga obsega 75 strani, natisnjena je v trdi vezavi, cena pa je 20 evrov.
Opozoriti velja tudi na posebno izdajo pesniške knjige Komi de ravnica bejla / Komu bo ravnica bela, ki je natisnjena v broširani vezavi in je sočasno izšla v zbirki Med Rabo in Muro. Ta izdaja je pripravljena s pomočjo Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, ob koncu leta pa je kot knjižno darilo namenjena bralcem v Porabju na Madžarskem.
Pa še to! Feri (Franc) Lainšček se je rodil v Dolencih na Goričkem, gričevnatem delu Prekmurja blizu madžarske meje. Do osnovne šole je govoril in poslušal samo prekmurščino, zdaj pa piše “tudi” v jeziku matičnega naroda./Pripravila: Alenka T. Seme/Foto: press FL
