V MGL 37. uprizoritev Cankarjevega besedila komedije Za narodov blagor

Leto 2020 Mestno gledališče ljubljansko (MGL) začenja s premiero na Velikem odru ta četrtek, 9. januarja, ob 20. uri, ko si bo občinstvo lahko ogledalo znamenito Cankarjevo komedijo Za narodov blagor.

Že 37. uprizoritev tega Cankarjevega besedila je v novo podobo tokrat »odel« režiser Matjaž Zupančič. Dramaturginja je bila Ira Ratej. Poleg drugih so pri uprizoritvi sodelovale še režiserjeve stalne sodelavke: scenografka Janja Korun, kostumografka Bjanka Adžić Ursulov in koreografka Sinja Ožbolt. Za govor je skrbela lektorica Maja Cerar. Zvočno kuliso so oblikovali avtor glasbe in glasbeni opremljevalec Vanja Novak, korepetitorka Ana Erčulj in oblikovalec zvoka Sašo Dragaš. Svetlobo je oblikoval Andrej Koležnik.

In kdo jo bo tokrat odigral? Primož Pirnat, Lotos Vincenc Šparovec, Bernarda Oman, Ajda Smrekar, Jernej Gašperin, Jožef Ropoša, Tanja Ribič, Uroš Smolej, Iva Krajnc Bagola, Boris Kerč, Tomo Tomšič, Jaka Lah, Gaber K. Trseglav in Matic Lukšič ter plesalke Anja Möderndorfer, Petra Peček, Veronika Valdes in Aja Zupanec.

No in to so akterji Cankarjeve komedije Za narodov blagor:

  • Grozd je deželni poslanec in občinski svetnik. Rad ima moč in oblast, za kateri je pripravljen storiti vse. Hkrati se izgube moči tudi boji, zato ga mučijo nočne more.
  • Gruden je Grozdov nasprotnik in tudi željan moči, a sam ni zadosti sposoben, zato niti vleče njegova žena.
  • Helena je Grudnova žena in močnejši pol v tem paru. Je lepa in koketna, s čimer si želi pomagati do oblasti.
  • Gornik je bogat človek, za čigar pozornost se borita obe opciji. Je pametnejši, kot mu pripisujejo. Rad bi le imel mir in svojo zasebnost.
  • Ščuka je žurnalist, ki doživi probrat, ko ga Grozd poniža. Odloči se upreti in začne revolucijo in boj proti nepoštenosti in frazerstvu.

Komedija Za narodov blagor govori o lažnem rodoljubju in politični gnilobi, ki jo je Ivan Cankar napisal, ko je živel na Dunaju. Ob izidu leta 1901 je satira temeljito razburkala slovensko javnost, prevladali pa so tisti, ki so ji nasprotovali. Krstno uprizorjena je zato bila šele leta 1905 v Pragi, na slovenskih tleh pa še leto kasneje, leta 1906 v ljubljanskem Deželnem gledališču. Tudi po 120 letih zareže prav tako bridko kot tedaj. Grozd in Gruden sta izprijena voditelja dveh političnih strank, ki se borita za prevlado. Oba si pod pretvezo, da delata dobro za ljudi, z vsemi sredstvi prizadevata izključno za svoj lastni uspeh. V pehanju za močjo in oblastjo ne manjka podlosti, podtikanj, spletkarjenja in umazanih igric. Prerivata se za naklonjenost (in denar) bogataša Gornika ter ga poskušata pridobiti vsak na svojo stran. Tudi občinskim svetnikom je malo mar za skupno dobro; vsi se obračajo po vetru in mislijo le na lastne koristi. Kritičen postane le novinar Ščuka, ki začne razkrivati njihove politične nenačelnosti. Ko Ščuka predrami in poveže množice, se oba tabora prestrašita, pozabita na medsebojne razprtije in se nenadoma složna podata v skupen boj proti Ščuki – seveda izključno »za narodov blagor«.

Ivan Cankar je z Dunaja pisal svojemu bratu Karlu: »Zdaj pripravljam satirično farso: spravil bom na oder tisto ljubljansko družbo, o kateri pravijo, da je cvet naše inteligence, kvintesenca slovenske kulture in poklicna vodnica v naših literarnih in političnih – predvsem političnih – težnjah. Karikiral sem jako malo in tega niti treba ni bilo. Kdor piše pri nas po resnici, pravijo, da karikira; to ni nič čudnega, zakaj življenje tam doli je res strahovita farsa.«

Rokopis drame je nastal med 20. junijem 1900 in med avgustom istega leta, prvotni naslov pa je bil Narod. Prvi zapis komedije se od prepisanega, namenjenega za tiskarno, bistveno ne razlikuje.

Ko je Cankar dramo napisal, je imel veliko težav že z založnikom, saj je trajalo kar tri četrt leta, da je izšla. Schwentner je okleval in Cankarja pregovarjal, da se delo ne bo prodajalo, da naj ga predela in mu tudi znižal honorar. Ko je drama marca 1901 izšla, sta Slovenski narod in Slovenec zapisala, da je to »redka satira na slovenske politične in socialne razmere ter se odlikuje z duhovitim dialogom, fino karakterizacijo oseb ter s krasnim jezikom«. Drugi je o drami pisal: »Nazval je pisatelj igro komedijo – a zdi se mi igra kar tragična, ker slika veliko komedijo, ki se igra v malem – povsodi – a meril je posebno na naš narod. Pisatelj biča z britko ironijo moderno frazarstvo, udarja strašno po egoizmu, opsuje ono hinavstvo, ki pod pretvezo Za narodov blagor uprizarja vse mogoče lumparije – naslika posledice tako demoraliziranega naroda /…/« Slovenski narodje o drami spregovoril še enkrat, v štirih podlistkih. Obširna ocena zelo niha in vključuje zelo nasprotujoča si ekstremna mnenja. Lahko da je sodbo pisal Fran Govekar ali pa da so podlistki plod dveh avtorjev. Cankarju se očita, da drama nima realistične podlage, da pisatelj slovenskih razmer ne pozna zadosti in da se je lotil »snovi, ki je za mlada in šibka njegova pleča pretežka«. Po drugi strani pa ga označuje kot višek njegovega ustvarjanja, z mojstrsko risanimi značaji in lepo izraženimi mislimi. Rdeči prapor in Učiteljski tovariš sta s Cankarjem simpatizirala, medtem ko je v Domu in svetu Evgen Lampe napisal zmerno mnenje: Cankarju očita pretiravanje in izraža dvom o odrskem uspehu. S simpatijo so se na dramo odzvali tudi zunaj Ljubljane – iz Trsta je prišla zelo pozitivna kritika Slovenke, z Dunaja je pisal Jug, iz Beograda Kolo in iz Zagreba Vienac, veliko pozornosti med neslovenskimi listi pa je drama vzbudila pri sarajevski Nadi – Cankar je nedvomno talentiran pisec, vendar je v komediji preveč cinizma, pretiravanja in karikiranja, prav tako kot v Domu in svetu pa tudi podvomijo v odrski uspeh drame./Pripravila: Alenka T. Seme/Foto – press MLGL/avtor Peter Giodani

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s