Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) je za rešitev akutnih težav, ki nastajajo v javnem zdravstvenem sistemu, pripravila in poslancem minuli teden posredovala predlog Zakona o interventnih ukrepih za stabilizacijo delovanja javnega zdravstvenega sistema.

Zbornica je zakon pripravila, ker meni, da je ureditev, ki jo imamo sedaj, kjer ZZZS posluje s presežkom, bolniki pa si morajo zaradi čakalnih dob storitve plačevati iz lastnega žepa, absurdna in nepravična. Zakon, ki je predlagan, bo zagotovil mehanizme, da bodo vsa sredstva, ki so namenjena bolnikom, do njih tudi prišla.

Skupina poslancev državnega zbora je s strani zbornice predlagan zakon že vložila v zakonodajno proceduro. Predlog zakona, ki bo skozi zakonodajni postopek v DZ šel po rednem postopku, je trenutno v prvem branju.

 »Na Zdravniški zbornici Slovenije že več let opozarjamo, da je slovenski javni zdravstveni sistem že dlje časa obremenjen z nedopustno dolgimi čakalnimi dobami, ki se zaradi odsotnosti ustreznih ukrepov na tem področju še podaljšujejo. V letu 2019 so se pokazale še resne težave zaradi pomanjkanja zdravnikov v osnovnem zdravstvu, ki se prenašajo tudi na urgentne službe, pri čemer pa Vlada RS ni sprejela nobenih bistvenih ukrepov, ki bi dolgoročno povečali ponudbo dela zdravnikov. Zdravniška zbornica Slovenije je zato vsem poslanskim skupinam Državnega zbora 7. januarja poslala predlog za prevzem pobude za rešitev krize slovenskega javnega zdravstvenega sistema, h kateremu smo priložili tudi svoj predlog interventnega zakona in pri tem smo bili očitno uspešni, saj je bil predlog zakona vložen v parlamentarno proceduro,« poudarja predsednica zbornice dr. Zdenka Čebašek – Travnik.

Interventni ukrepi iz predloga zakona so usmerjeni v skrajšanje čakalnih dob z zagotovitvijo izvedbe dodatnih zdravstvenih storitev, kjer so čakalne dobe najbolj problematične – in sicer z začasno vključitvijo vseh razpoložljivih kapacitet domačih izvajalcev zdravstvene dejavnosti z ustreznim dovoljenjem za opravljanje dejavnosti.

Za povečanje ponudbe zdravniškega dela je predlagana uvedba novega pravnega okvira (dodatnega) dela zdravnikov – posebnega statusa neodvisnega ponudnika zdravniške službe.

Predlagana je tudi odprava omejitve dodatnega dela zdravnikov, ki jih je vzpostavila novela Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-K). Javnim zdravstvenim zavodom in drugim izvajalcem zdravstvenih storitev bi to omogočilo prosto sklepanje pogodb z zdravniki za opravljanje dodatnega dela. Takšne pogodbe bi po predlogu interventnega zakona vsi izvajalci sklepali pod enakimi pogoji.

Predlagana ureditev neodvisnega ponudnika zdravniške službe predvideva, da je po pravnem statusu to samostojni podjetnik, vendar pa mora izpolnjevati pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe in lahko nato avtonomno sklepa pogodbe o storitvah zdravniške službe z izvajalci zdravstvene dejavnosti. Pred začetkom opravljanja storitev bi zato tak neodvisni ponudnik to dejavnost moral priglasiti ministrstvu, pristojnemu za zdravje.

Neodvisni ponudnik bi storitve zdravniške službe opravljal sam v imenu in na račun izvajalca zdravstvene dejavnosti, pogodba o storitvah zdravniške službe, ki bi jo sklenila neodvisni ponudnik in izvajalec zdravstvene dejavnosti, pa bi bila posebna oblika podjemne pogodbe, ki bi vsebovala določene posebnosti (npr. zavarovanje poklice odgovornosti, kraj opravljanja storitev).

»V Zdravniški zbornici Slovenije smo zakon pripravili, ker menimo, da bi v okviru skrajševanja čakalnih dob ta interventni zakon vsem izvajalcem zdravstvene dejavnosti omogočil, da res lahko opravijo dodatne storitve na področjih, kjer so čakalne dobe najdaljše, in so zato tudi ustrezno nagrajeni. Bi pa vrste in obseg izvajanja dodatnih programov storitev po predlogu interventnega zakona določila Vlada RS s posebnim sklepom,« pojasnjuje dr. Zdenka Čebašek – Travnik.  

Z interventnim zakonom zbornica tako predlaga, da se vzpostavi takšna izvedba storitev, ki bo temeljila na učinkovitosti ureditve in zagotovitvi mehanizma za hitro in kakovostno opravljanje storitev ter posledično čim hitrejše zmanjšanje števila čakajočih pacientov.

»Menimo, da bi ureditev, kot jo predlagamo, znatno izboljšala dostopnost zdravstvenih storitev za paciente. Predvsem pa bi krajše čakalne dobe dolgoročno zmanjšale stiske ljudi, ki na zdravstveno diagnostiko in posege čakajo nedopustno dolgo, v skrbeh, da se jim stanje poslabšuje ali celo v bolečinah zaradi česar so pogosto na bolniškem staležu. Omogočila jim bo hitrejši dostop do diagnoze, hitrejše ustrezno zdravljenje in s tem tudi boljše izide zdravljenj,« še poudarja dr. Zdenka Čebašek – Travnik.

V Zdravniški zbornici ocenjujemo, da bi uveljavitev predlaganih sprememb za državo pomenila, da bi se zaradi hitrejše obravnave pacientov lahko znižali stroški iz naslova daljših bolniških staležev – v tistem delu, ko pacienti zaradi nedopustno dolgih čakalnih dob na storitev ali poseg čakajo na bolniškem staležu. Poudarjamo, da je predlagani zakon prvenstveno v korist pacientov, ki so zdaj – zaradi predolgih čakalnih dob – primorani iskati zdravniške storitve na samoplačniški osnovi.

»Dejstvo pa je, da interventni zakon nima možnosti za uspeh, če se poslanci državnega zbora ne bodo seznanili in o zakonu odločali v luči dejanskih razmer na terenu, ki so, kot nam poročajo zdravniki iz vseh regij in domala vseh ustanov v državi, res zaskrbljujoče,« poudarja dr. Zdenka Čebašek – Travnik. /LN