Založba Mladinska knjiga vabi k branju novih knjižnih del, ki jih je te dni posredovala ljubiteljem pisane besede. Tako so v zbirki Nova slovenska knjiga k svojemu ustvarjalnemu opusu dodali dela Aleša Bergerja, Mareta Cestnika in Roberta Simoniška.

Aleš Berger je dodal k svojemu ustvarjalnemu opusu in zbirki Nova slovenska knjiga –  knjigo z naslovom – VICMAHER

Bralec bo lahko užival v vrhunskem prepletanju literarnih vaj v slogu in grenko-sladkih življenjskih preizkušenj. Čeprav erozija časa odnaša znane obraze ter prizorišča in je minevanje ena od osrednjih tem Vicmaherja, se nostalgija nikoli ne spremeni v zagrenjenost. Nasprotno. Medtem ko se Bergerjevi opilki kaotično sestavljajo v »avtobiografijo«, govorijo predvsem o neizmernem veselju avtorja do »šraufanja stavkov«.

Aleš Berger je prevajalec in pisatelj, Schwentnerjev in Prešernov nagrajenec za življenjski opus, v novi knjigi s podnaslovom Opilki nadaljuje Povzetke iz leta 2016.

Mare Cestnik je trikrat zbirko Nova slovenska knjiga dopolnil s svojim delom – ZMAGOSLAVCI

V petih novelah Cestnik v Zmagovalcu bralcu omogoča, da lahko ta med seboj povezano, sledi različnim zgubam, izkoriščevalcem, prevarantom – od soseda, ki izigrava vaško politiko, do hinavskega brata, »prijatelja«, ki išče mestno slavo, in do obisti pokvarjenega svaka.

Za Mareta Cestnika, pisatelja in svetovnega popotnika, so Zmagoslavci doslej najbolj ambiciozen in časovno zahteven pisateljski poskus. Po številnih potopisih iz daljnih dežel, ki jih je Cestnik objavljal v revijah in knjigah, so Zmagoslavci trdno usidrani na slovenskim podeželju na Malingriču. Dogajanje postavlja predvsem v dialog, ki v zapisu sledi pogovornemu jeziku. Pet novel: Srečko, Gustav, Bogdan, Poldek in Samo, nosi imena petih glavnih junakov, ki se predstavijo na 528 straneh  Cesnikovega dela Zmagovalci. Rekli bomo, odlično branje in presenetljivo razveže z zgodbe.  Zgodbe, ki so vredne, da jim namenite svoj čas.

Tretjo novost je k zbirki Nova slovenska knjiga dodal Robert Simonišek svojim delom –  KAR DOPUŠČAJO ČUTI

Robert Simonišek, sicer doktor umetnostne zgodovine, Rožančev nagrajenec za esejistiko, pisatelj, si je kot pesniški ustvarjalec v teh pesmih drznil največ. Od »katalogiziranja« je prešel k »avtoportretiranju« in dosegel goloto – kako danes izpisati, nepretenciozno, brez načrta, koncepta, brez drsenja po prepoznanih, utečenih, vodilnih valovih loma stanja sodobne družbe in posameznika v njej, čustvovanje, stik s svojo osjo, kako najti jezik in kako to preliti v poezijo.

Bolj kot zunaj se v pesmih razkrije nevidno in neslišno, tisto, kar je toliko individualno, intimno, da je, takoj ko se ujame v pravšnje besede (seveda tudi razuma), že obče, človeško. To so primarna čustva, občutenje v duši. Potrpljenje in motrenje. Vsak vdih, vsak poskus pesmi je ponujena roka, ki »ustavljenemu življenju« skuša pomagati prestopiti mejo.

Kako ubesediti izpraznjenost, alienacijo, bolečino, hrepenenje po ljubezni, po drugem? Na ta vprašanja odgovarja pesnik Robert Simonišek z besedami, ki utelešajo pred besedno stanje: »Brez nekaj gramov ljubezni bi odnehal.«

Pa še to! Predstavljene novosti niso dela za zapolnjevanje samoizolacije, ampak spoznanje, da razpolagamo z avtorji in njihovimi deli, ki jim je vredno nameniti svoj čas. Da! Vredni so vašega časa. Založniku pa pozitivni namig! Dobro ste izbrali za vse nas!/Objav pripravial: Alenka T. Seme/Foto: LN