Ta teden je teden evropskega ERASMUS projekta »Njena moč kodiranja« (»Women Power Code«), v katerem sodeluje tudi Slovenija https://womenpowercode.eu/ . Tule pa je povezava, kjer se lahko prijavite na predstavitve povezane z tem dogodkom: https://www.eventbrite.com/e/women-power- code-skills-week-tickets-113283040624?aff=erelpanelorg
Ta evropski projekt je namenjen spodbujanju družbenih inovacij skozi odprt in inovativen učni načrt, usposabljanje in učenje. Temelji na igrah in pomaga ženskam do digitalnih znanj.
Na področju informacijske tehnologije še vedno opažamo velik razkorak med spoloma. Študije
razkrivajo, da bi večje število žensk, ki se ukvarjajo z digitalno kariero ali razmišljajo o njej, okrepilo digitalno industrijo ter koristilo tako ženskam kot evropskemu gospodarstvu.
Projekt »Njena moč kodiranja« se želi spoprijeti s tem problemom z zagotavljanjem orodij, vsebin za usposabljanje in razširjanjem dejavnosti povezanih z internetom stvari in 3D tiskanjem ter predlogom novega učnega načrta.

Glavna cilja projekta sta:
• Pomoč odraslim ženskam, ki še nimajo digitalnih digitalnih znanj in jih želijo pridobiti, tako da se
opremijo z novimi poklicnimi znanji in kvalifikacijami za vstop na trg dela.
•Medgeneracijsko mentorstvo za učenje mladih deklet. Naš projekt namerava vključiti v učni proces
mlada dekleta, ki že deloma obvladajo digitalne veščine. Delovala bodo kot mentorji za svoje matere, jih usmerjale v digitalno dobo in s tem obogatile svoje osebno ter poklicno življenje. To jim bo tudi omogočilo vstop v podjetja in organizacije, ki potrebujejo ljudi z znanjem informacijske tehnologije. K temu sodi nov kurikulum in nov strokovni profil, ki uvaja inovativnost s povezavo med orodji IKT, delavnicami na osnovi izkušenj, metodologijo, ki obravnava odrasle ženske in njihove mlade hčerke na nov način, ter spletno okolje za usposabljanje, kar omogoča socialno učenje. Razvile se bodo tudi motivacijske sposobnosti, ki bodo vključevale usposabljanje, ter delovale kot platforma za razširjanje znanja. Olajšano bo sodelovanje med učenci in učitelji z uporabo funkcij mikro učenja in motivacijske mehanike za udeležbo učencev. Pridobili bomo: (i) Okvir za priznavanje spretnosti in dosežkov, ki bo ustvarjen v virtualnem in fizičnem prostoru v vsaki državi partnerici. (ii) Skupnost socialnega učenja, ki bo omogočila ženskam, da bodo delile svoje interese ter skrbi o učenju in raziskovanju ter izmenjavi izkušenj na področju svojih poklicnih dilem.

Prvi primer Njene moči kodiranja s področja 3D tiskanja

V vašem domu je veliko praktičnih aplikacij, povezanih s 3D-tiskanjem. Na primer, moj mešalnik s
katerim delam smutije se je polomil. Razlog je bil, da se je plastično kolo, ki je povezalo motor in posodo mešalnika, zaradi prekomerne in nestrpne uporabe »stopilo«. Nato sem izmeril njegove dimenzije, naredil 3D model in v manj kot uri je moj 3D tiskalnik začel izdelovati rezervni del iz najlonskega filamenta, ki ga je pri 230 stopinjah topil in tako izdeloval novo plastično kolo. Tudi če se mi mešalnik spet pokvari, se samo nasmehnem, saj le pritisnem gumb 3D-tiskalnika in dobim še en rezervni del. V našem vsakdanjem življenju je veliko predmetov, ki jih lahko v kratkem času oblikujete ali popravite na tak način. Omejitev je le domišljija in seveda zakoni fizike, ki urejajo postopek 3D-tiskanja. Glavna stvar, ki jo morate upoštevati, je fizična opora, ki jo vaš predmet potrebuje med 3D-tiskanjem. Če želite doseči najboljše rezultate in porabiti čim manj materiala, postavite predmet na mizo tiskalnika, tako da le-ta potrebuje čim manj opore.
Če želimo biti učinkoviti in zadovoljni s svojim končnim rezultatom, je potrebno, da se naučimo nekaj temeljnih stvari. Najprej pride malo fotografiranja, vendar to ponavadi ni težko, saj se zdaj ves čas fotografiramo z našimi mobilnimi telefoni in kamerami. Fotografiranje potrebujete, če želite narediti posnetke za trodimenzionalne rekonstrukcije, iz katerih nato izdelate svoj prostorski (3D) model.
Naslednji korak je torej 3D rekonstrukcija iz fotografij. Tako vam računalnik ustvari tako imenovani točkovni oblak, iz katerega se izračuna 3D model predmeta, ki ga kar lahko takoj natiskate. Končno morate izbrati pravi filament za postopek 3D tiskanja, tako da ga lahko 3D tiskalnik natisne na najbolj ekonomičen in fizično izvedljiv način.

Drugi primer – internet stvari

Ideja o internetu stvari je tu že kar nekaj časa, že skoraj trideset let. Tehnologija RFID (to je tisto, s čimer med drugim trgovine varujejo svoje izdelke) je bila ključna v prvih korakih do interneta stvari. Korenine in izvor interneta stvari presegajo zgolj RFID. Razmislite o bankomatih, ki so povezani z medbančnimi omrežji, prav tako kot prodajna mesta, na katerih plačujete s svojimi bankomatnimi karticami. Rešitve za bankomate že dolgo obstajajo, podobno kot RFID. Te zgodnejše oblike omrežij, povezane naprave in podatki so tista, od koder prihaja zasnova za današnji internet stvari.
Internet stvari ali IoT je krovni izraz za široko paleto osnovnih tehnologij in storitev, ki so odvisne od primera uporabe, zato so del širšega ekosistema, ki vključuje tehnologije, kot so analitika, velike količine
podatkov, rešitve za povezljivost in še več . Internet stvari je medsebojna povezava naprav, ki jih je mogoče povezati preko spleta. Povezane naprave zaznajo, zbirajo, sprejemajo in pošiljajo podatke ter med seboj komunicirajo prek IP tehnologij, platform in drugih metod povezovanja.
Medsebojna povezanost fizičnih naprav z vgrajenimi zaznavnimi in komunikacijskimi možnostmi,
vključno s senzorji in aktuatorji, ni nova. Na spletu stvari so fizične končne točke povezane z enolično prepoznavnimi naslovi IP; pri čemer se podatki lahko zbirajo in komunicirajo prek vgrajene elektronike in programske opreme, dodatnih tehnologij povezovanja in oblaka, omrežij ali platform IoT. IoT je dodatna plast informacij, interakcij, transakcij in dejanj, ki se dodajo v internet zahvaljujoč se napravam, opremljenim z zaznavanjem podatkov, analizami in komunikacijskimi zmogljivostmi z uporabo internetnih tehnologij. Internet stvari še dodatno premosti digitalne in fizične resničnosti ter pooblasti za informacijsko avtomatizacijo in izboljšave na ravni poslovanja, družbe in življenja ljudi.

Uporaba interneta stvari se dogaja tudi z različno intenzivnostjo. Naložbe IoT na primer v predelovalni industriji so veliko večje kot v kateri koli drugi industriji. Sledi področje potrošniškega interneta stvari. To se lahko spremeni v naslednjih letih, čeprav bo globalna proizvodnja še vedno predstavljala večino porabe IoT (strojna oprema, programska oprema, storitve in povezljivost). Obdelovalna industrija, skupaj s prevozom in komunalnimi storitvami, so tri glavna področja naložb v IoT in so del tega, kar je znano kot industrijski internet stvari.
V medijih pogosto slišimo, da je internet stvari lahko nevaren, da naprave, ki jih imate doma in so
povezane na internet, lahko vohunijo za vami in jih je torej pametno izključiti ter ostati na področju »stare tehnologije«. To je vse res, toda hkrati se moramo zavedati, da je hočeš nočeš treba iti s časom naprej. Če tega ne počnemo, potem moramo še vedno hoditi peš brez uporabe kolesa, avta in telefona.
Očitno danes v praksi to ne gre več. Vsako orodje se da uporabiti na koristen ali pa tudi na škodljiv način.
Z nožem si narežemo salamo za zajtrk, kdo pa bi ga lahko tudi uporabil kot nevarno orožje. Rešitev je v poznavanju orodja – noža – ter preprečevanju njegove zlorabe. Isto velja za internet stvari.
Kljub izzivom je internet stvari tu. V podjetjih in industriji obstaja na tisoče primerov interneta stvari, ki se uporabljajo v resničnem življenju, v različnih sektorjih in s panogami, ki smo jih omenili. V potrošniškem prostoru (potrošniški internet stvari je bil leta 2016 četrti največji segment) je na tisoče naprav in aplikacij za najrazličnejše namene. Internet stvari je glavna sila med številnimi pojavi in sorodnimi tehnologijami, ki v zadnjih letih kažejo eksponentno rast in vodijo v digitalno transformacijo.
Tudi napovedi o ekonomskem vplivu, podsegmentih, tehnologijah in številu naprav, povezanih z IoT, se razvijajo.

Projekt sestavlja 7 partnerskih organizacij, ki prihajajo iz sedmih evropskih držav, in sicer:
– CIVIC Computing (koordinator, Združeno Kraljestvo)
– ADR Nord-Est (Romunija)
– Business Development Friesland (Nizozemska)
– Bioanim (Slovenija)
– Daniel SG (Bolgarija)
– Digital Leadership Institute (Belgija)
– Eurocrea Merchant (Italija)

Objavo pripravil: dr. Tomaž Amon/Foto: T.A. – predstavitvene fotografije