Predstavitev gledališke sezone MGL za sezono 2020/2021

Ljubljana, 6. avgust 2020 – V obdobju prilagajanja na novo stvarnost bodo med gledališči največjo stisko utrpela prav tista z veliko občinstva. V Mestnem gledališču Ljubljana (MGL) že od prekinitve javnega življenja letošnjega marca, oz. zaprtja gledališč pripravljajo rešitve, prilagajajo sedežne rede, usklajujejo način vstopanja v dvorane z varnostnimi priporočili, njihovi igralci pa spet pospešeno vadijo in se pripravljajo na novo sezono 2020/2021.

Abonmajski sistemi bodo v tej sezoni prilagojeni novim pogojem delovanja. Kot sporočajo iz MGL se bodo potrudili, da bi razkošje obiska gledališča čim bolj približali dosedanjim standardom. A v celoti seveda ne bo šlo.

Žal, kot so zapisali ob predstavitvi gledališke sezone 2020/21, je vélika dvorana premajhna in dni v letu je premalo, da bi ponudili ljubiteljem gledališča, kar so načrtovali ali bilje rečeno želeli izpeljati. Ostati pa želijo čim bolj gostoljubni, zato med drugim uvajajo nov abonma na Mali sceni.

Program sezone 2020/2021 ima skupni naslov ZAMUJENE PRILOŽNOSTI. Ob tem si lahko predstavljamo predvsem intimne zgodbe, ozrli pa se bodo tudi na širši družbeni kontekst.

V kolektivu MGL se zavedajo, da združeni z velikim številom gledalcev predstavljajo svojevrstno in upoštevanja vredno skupnost. Tako mogočna in množična združba ne more biti brez odmeva, referenc, odgovornosti, vpliva. Iskreno verjamejo, da se znotraj te suverene in raznolike formacije lahko borijo za korekture sveta. Možnost imajo razpravljati o vsem, kar se zdi narobe in slabo. Možnost imajo prepoznati in povzdigniti tisto, kar je prav, in analizirati tisto, kar je narobe.

Poleg številnih novitet, ki neposredno zrcalijo našo stvarnost, sta v program MGL vključili tudi dve klasični deli: Češnjev vrt Antona Pavloviča Čehova in Labichev Slamnik, ena najznamenitejših komedij vseh časov. In krstno izvedbo pravljičnega mjuzikla Turandot.

V novi sezoni bodo predstavili enajst premiernih uprizoritev, dve od teh so nameravali uprizoriti že v pretekli sezoni.

Od enajstih je pet krstnih uprizoritev in tri prve slovenske. Na septembrskem sporedu je še nekaj predstav, ki jih abonentom dolgujejo iz pretekle sezone. To so Sedem dni v režiji Žige Divjaka, koprodukcijska uprizoritev 2020 v režiji Ivice Buljana (ta bo odigrana v Cankarjevem domu) in komedija Za narodov blagor v režiji Matjaža Zupančiča (ta pa bo odigrana na nadomestni lokaciji, tj. v preddverju Križank, ki nam jo je prijazno odstopil Festival Ljubljana). Kljub nezavidljivim okoliščinam sporočajo, da se veselijo nove gledališke sezone, ki bo prilagojena novim pogojem delovanja. In kot sporočajo se bodo potrudili, da bodo razkošje obiska gledališča čim bolj približali dosedanjim standardom in druženje z gledalci.

REPERTOAR 2020/2021

Sezono, podnaslovljeno Zamujene priložnosti, odpiramo s premierskim tednom: s premiero psihološkega trilerja Trije milijoni minut v režiji Barbare Hieng Samobor v Studiu MGL in s premiero pravljičnega mjuzikla Turandot v režiji Jane Menger na Velikem odru. Premieri obeh uprizoritev bi morali biti že spomladi, vendar zaradi epidemije covida-19 in zaustavitve javnega življenja to ni bilo mogoče.

Repertoar Male scene začenjajo s prvo slovensko uprizoritvijo, ki je nastala po filmskem scenariju 7 let. Avtor predloge José Cabeza je profesor scenaristike na Univerzi Rey Juan Carlos v Madridu. Netflixovi filmski uspešnici je sledilo že več gledaliških priredb. Igro s slovenskim naslovom Trije milijoni minut z elementi podjetniškega trilerja in kriminalne drame, ki se med mediacijo tokrat v celoti ženske zasedbe sprevrže v napeto igro psihologij, je v prevodu Ignaca Focka režirala Barbara Hieng Samobor, ki je tudi avtorica priredbe, uprizoritev pa si boste lahko ogledali v Studiu MGL. Na Velikem odru pa sezono začenjajo s premiero mjuzikla o princesi Turandot. Najstarejšo literarno obdelavo motiva neustavljivo privlačne princese, ki snubcem zastavlja uganke, najdemo v perzijskem epu iz 12. stoletja Haft paikar (Sedem portretov) sufijskega mojstra Nizamija iz Ganje. Na zahodu so motiv obdelovali zlasti gledališki in glasbeni ustvarjalci, denimo Gozzi, Schiller, Puccini in Brecht, pri nas pa Herbert Grün in, po naročilu MGL, tudi Jera Ivanc, ki se svobodno sprehaja po omenjenih obdelavah in v sodelovanju s komponistom Larnom Poličem Zdravičem ustvarja glasbeno igro z elementi pravljice, tragedije in komedije o ljubezni, časti, izdajstvu in pohlepu, predvsem pa o tem, kaj pomeni biti človek. Krstno izvedbo mjuzikla je režirala Jana Menger. Avtor glasbe Laren Polič Zdravič je glasbo žanrsko označil kot temni neoklasični rock. Ta obraz je prvo dramsko besedilo britanske dramatičarke Polly Stenham (1986), ki je bila ob izidu besedila stara komaj 19 let. Besedilo, ki je nastalo v programu za mlade pisce (Young Writers Programme) londonskega gledališča Royal Court, je prevedla Eva Mahkovic. Deloma avtobiografsko besedilo, ki obravnava problematičen odnos med materjo in hčerko ter odtujenost očeta poslovneža, bo režirala Tijana Zinajić. Ta obraz je v londonskem gledališču in širše (tudi) zaradi mladosti avtorice ter sveže in pop, a hkrati ostre dramske pisave postal prava senzacija. V svojih delih je izrazito osebna: ukvarja se z lastno generacijo in družbenim kontekstom, ki ga dobro pozna, zato so njena besedila iskrena, mladostna, neposredna.

V skrbi za kontinuiteto uprizarjanja novih slovenskih besedil so k ustvarjanju skupnega besedila povabili tri ugledne mlade slovenske avtorice: Tjašo Mislej, Barbaro Zemljič in Izo Strehar. Tjaša Mislej (Grumova nagrajenka leta 2020) se bo našemu občinstvu predstavila prvič, Barbara Zemljič in Iza Strehar pa sta za naš repertoar pisali že v prejšnjih sezonah (Praznina spomina ter Izkoristi in zavrzi me). Tokrat se nam bodo avtorice predstavile z dramskim omnibusom Tišina med nami, ki ga bo novembra na Velikem odru uprizorila režiserka Nina Šorak. Tri zgodbe med seboj usodno preplete naključni dogodek v zakotni mestni ulici, ki jo razsvetljuje le sij polne lune. Na istem kraju se znajdejo telesa, ki bi v tistem trenutku morala biti čisto nekje drugje. Anton Pavlovič Čehov je v svoji zadnji igri, ki jo je napisal na svojem domu v Jalti ob Črnem morju, ustvaril pronicljiv portret ruske družbe. Češnjev vrt, ki ga je avtor kljub resnosti obravnavanih tem označil kot komedijo, je napisan v modernem slogu, oprtem na impresionizem in simbolizem, potopljenem v melanholijo in pregnetenem s prizanesljivim humorjem.

Premiera velike klasike v prevodu Milana Jesiha bo v središču sezone, režiral pa jo bo mednarodno ugledni režiser Janusz Kica. Metafora posekanega vrta zaživi kot opomin družbi, ki se oklepa preteklosti in sanjari o prihodnosti, medtem ko ji sedanjost polzi v prazno. V tem smislu je vedno znova živa in sodobna, saj ponuja razmislek o stanju družbe in našem odnosu do njega. K sodelovanju smo znova povabili tudi uglednega režiserja Jerneja Lorencija, ki bo z ekipo stalnih sodelavcev in šestimi igralskimi kolegi ustvaril odrsko meditacijo o skrivnostih človekove ranljivosti.

Krstna uprizoritev avtorskega projekta Človek v lupini bo januarja 2021. Jernej Lorenci je eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih gledaliških režiserjev. Za režijsko delo je prejel veliko pomembnih domačih in mednarodnih nagrad; v MGL je do sedaj režiral šest uprizoritev: prvo leta 1997 – Umor v katedrali, zadnjo, Sen kresne noči, pa leta 2017. Predstavitev gledališke sezone 2020/2021 3 Sezono na Velikem odru bomo sklenili s premiero besedila francoskega dramatika in komediografa Eugèna Labicha. Slamnik je njegovo morda najbolj znano delo, napisal ga je v sodelovanju s pesnikom in dramatikom Marcom-Michelom. Labiche je v tej igri združil dva najbolj priljubljena odrska žanra francoskega gledališča 19. stoletja: vodvil in dobro narejeno igro. V MGL bo priredbo Eve Mahkovic – s posebnim poudarkom na ženskih likih – režiral mojster estetske, stilizirane komedije Diego de Brea. Neznosno dolge objeme je Ivan Viripajev, najpomembnejši predstavnik nove, družbeno in socialno kritične generacije ruskih gledaliških ustvarjalcev, napisal v šestih mesecih leta 2014 po naročilu berlinskega Deutsches Theatra. Leto kasneje je besedilo, nezadovoljen z nemško krstno izvedbo, zrežiral sam v loškem Teatru Powszechny. Ta intimni portret iskalcev ljubezni v prevodu Tatjane Stanič, ki je zapisan kot liturgično-filozofska oda ljubezni do niča, bo na odru Male scene režiral Dorian Šilec Petek. K sodelovanju smo spet povabili tudi dramatika in režiserja Nejca Gazvodo, ki je z MGL sodeloval že trikrat: trikrat kot pisec in dvakrat kot režiser. Tokrat je napisal romantično dramo Jazz, ki jo bo tudi režiral. Kot kaže že naslov, je njegovo novo dramsko besedilo gibljivo, tekoče, lepo in žalostno, smešno in grenko kot življenje samo. Po eni strani se navdihuje pri Woodyju Allenu in zlati dobi ameriške romantične komedije v devetdesetih, po drugi pa nenehno preseneča in je žanrsko nedoločljivo. V odnosu dveh, ki sta si blizu in obenem drug o drugem ne vesta skoraj nič, kaže stiske sodobnega časa, preizprašuje ljubezen, navezanost in prijateljstvo v vsej svoji zapletenosti in preprostosti hkrati.

Sezono Male scene bodo zaključili s premiero prve slovenske uprizoritve drame Le zaljubiti se ne smemo v režiji Alena Jelena. Avtor besedila Ivor Martinić je eden najprodornejših hrvaških dramatikov mlajše generacije. Zadnja leta živi v Barceloni. Njegove igre uspešno uprizarjajo tudi številna gledališča v Španiji in Južni Ameriki. V MGL sta bili uprizorjeni že dve njegovi besedili: Drama o Mirjani in tistih okrog nje (2005) in Ko je otrok bil otrok (2015). Igra V redu je, dokler umiramo po vrsti je bila krstno uprizorjena v Zagrebškem gledališču mladih septembra 2019. Bolečina Martinićevih likov je živa in vseobsegajoča ter seže v srce. Obenem pa vzbuja upanje in vliva moč. Tudi humor in avtohumor. V t. i. pedagoškem programu pričakujemo novo učno predstavo Teater za telebana. To je novo delo dramaturginje in režiserke Ire Ratej, ki se posveča poučevanju gledališča in je širšemu občinstvu znana po odrski priredbi Levstikovega Krpana z naslovom Martin in Gregor ali Od junaka do bedaka in poučnem delu o gledaliških poklicih Gledališče od Ž do A. Uprizoritev bo namenjena učencem zadnje triade osnovne šole in srednješolskemu občinstvu.

ABONMA 2020/2021Ob koncu prejšnje sezone je abonma za sezono 2020/2021 vpisalo 2300 abonentov. Z začetkom septembra se vpis abonmajev nadaljuje, a zaradi ukrepov proti širjenju covida-19 le-ta poteka nekoliko drugače. Abonmaji na Velikem odru so zaradi upoštevanja omenjenih ukrepov in posledično omejenega števila gledalcev v dvorani že skoraj razprodani; namesto 327 sedežev je na posamezen abonma na voljo le 75–90 sedežev. Sedežne rede karseda optimalno sestavljamo na osnovi junijskih vplačil akontativnih zneskov dosedanjih abonentov (glede na razpoložljive sedeže).

Ker želijo ostati čim bolj gostoljubni in ne želijo zapreti vrat svojim gledalcem, uvajajo nov abonma, imenovan abonma Mala scena, ki vključuje štiri uprizoritve na Mali sceni (gre za premierne uprizoritve sezone 2020/2021). Na Mali sceni je na voljo le 30 sedežev.

IN ŠE IZ KNJIŽNICE MGL (urednica Petra Pogorevc)

Alain Badiou/RAPSODIJA ZA GLEDALIŠČE – Prevajalka Katja Zakrajšek Izid oktobra 2020 Alain Badiou je eden najpomembnejših in globalno najvplivnejših sodobnih filozofov. Njegov opus sega od ontologije do politike, od logike do umetnosti. S knjigo Rapsodija za gledališče vzpostavlja stičišče lastne refleksije političnega in refleksije gledališča, pri tem pa v veliki meri izhaja iz sodelovanja z Antoinom Vitezom, osrednjo figuro francoskega gledališča iz druge polovice 20. stoletja. Ta »kratki filozofski traktat« v sežeti, malone aforistični obliki, ki jo sekajo dialoški vložki in utopični predlogi za reformo gledališča, podaja Badioujev »sistem gledališča« ter razgrinja njegove estetske in politične, pedagoške in ontološke vidike. Izhaja iz zgodovine močnih odzivov, ki jih zbuja gledališče (odpor, izobčenje ali po drugi strani tudi navdušenje), in raziskuje transformativni naboj gledališča kot javnega mesta, ki je »stvar Države« in »osumljenec Morale«.

Ivana Chubbuck/MOČ IGRALCA – Prevajalka Vida Cvar Izid maja 2021 Knjiga priznane učiteljice igre Ivane Chubbuck temelji na dinamičnih in inovativnih igralskih orodjih, ki jih dosežemo z natančno analizo predloge/scenarija in osebnosti. Avtoričina tehnika je nadaljevanje dela svetovno znanih predhodnikov, kot so Stanislavski, Meisner in Hagen. Za rast, razvoj in opolnomočenje uporabi igralčevo osebno izkušnjo in mu na njeni osnovi pomaga, da postane zmagovalec in doseže svoj cilj. V knjigi opisuje primere, kako so različni igralci na inovativen in navdihujoč način uporabili njena igralska orodja za razvoj svoje igralske tehnike. Z uporabo in samorefleksijo se je izboljšalo tudi njihovo osebno življenje, saj igra temelji na osebnem raziskovanju, razvoju in soočenju s samim seboj. Knjiga Moč igralca predstavlja novo smer v igralskih tehnikah 21. stoletja ter postavlja mejnik v gledališkem in filmskem ustvarjanju./Objavo pripravila: Alenka T. Seme/press foto Peter Giodani za MGL/

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s