Sovražnik pri covid-19 je tudi neurejen krvni sladkor, ne sama sladkorna bolezen

Ljubljana, 15. november – S sladkorno boleznijo živi po ocenah vsak deseti Slovenec, po zadnji raziskavi pa je bilo kar 72 % od teh 200.000 Slovencev s sladkorno boleznijo, v času covid-19 zaradi visoke rizičnosti večino časa ali ves čas doma. Ob jutrišnjem Svetovnem dnevu sladkorne bolezni, ko bodo z modro barvo osvetljene številne zgradbe po Sloveniji, na problematiko opozarjajo v Zvezi društev diabetikov Slovenije. V sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije in ob podpori Mednarodne zveze diabetikov v Evropi (IDF Europe), so na današnjem dogodku prvič v Sloveniji predstavili rezultate raziskave, kako je epidemija covid-19 in z njo povezani ukrepi vplivala na osebe s sladkorno boleznijo v Sloveniji. Sklepni zaključki strokovnjakov so: poskrbite za uravnoteženo zdravo prehrano, gibanje in ne odlašajte z obiskom zdravnika.

Namen obeleževanja Svetovnega dneva sladkorne bolezni je usklajeno delovanje in aktivnosti ključnih deležnikov po vsem svetu za ozaveščanje in zmanjševanje pojavnosti ter zapletov sladkorne bolezni, ene najbolj razširjenih kroničnih bolezni. Trenutno je namreč na svetu 463 milijonov oseb s sladkorno boleznijo, do leta 2045 jih bo 693 milijonov, za obvladovanje bolezni pa je namenjenih kar 10 % svetovne potrošnje v zdravstvu.

Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije

»Osebe s sladkorno boleznijo in njihove bližnje želimo spodbuditi, naj kljub epidemiji, ukrepom in omejitvam, skrbno vodijo svojo bolezen, skrbijo za zdravje, uravnoteženo zdravo prehrano, poskrbijo za dovolj gibanja in si redno merijo krvni sladkor. Pri poslabšanju stanja pa naj stopijo v kontakt s svojim zdravnikom. Pri covid-19 ni problem sladkorna bolezen. Problem je neurejena sladkorna bolezen,« je v mesecu ozaveščanja o sladkorni bolezni, ključno sporočilo povzel Robert Gratton, predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije.

Raziskava IDF Europe: osebe s sladkorno boleznijo želijo videti zdravnika v živo Alojz Rudolf, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije in predstavnik organizacije IDF Europe v Sloveniji, je prvič v Sloveniji predstavil rezultate raziskave IDF Europe, kako je epidemija covid-19 in z njo povezani ukrepi vplivala na osebe s sladkorno boleznijo pri nas. V njej sta sodelovali ve skupini, osebe s sladkorno boleznijo in zdravstveni delavci. V Italiji so namreč med pidemijo covid-19 pri osebah s sladkorno boleznijo zabeležili trikratno povečanje amputacije stopal ali prstov v primerjavi z lanskim letom, zaradi ukrepov sprejetih med epidemijo pa je v državi prišlo do omejenega dostopa tako do zdravstvenih kot tudi drugih storitev. 

Raziskava je pokazala, da je bilo 72 % oseb s sladkorno boleznijo zaradi visoke rizičnosti večino časa ali ves čas doma; 30 % oseb s sladkorno boleznijo je bilo v času epidemije manj aktivnih kot običajno, več kot 75 % oseb s sladkorno boleznijo meni, da bi jim več informacij in jasnejša priporočila pomagala pri boljšem vodenju sladkorne bolezni med pandemijo covid-19 in več kot 80 % si želi obiska pri zdravniku in ne na daljavo.

Raziskava za zdravstvene delavce je pokazala tudi, da je več kot 40 % zdravstvenih delavcev opazilo povečano stopnjo tesnobe pri ljudeh s sladkorno boleznijo, pri zdravljenju pa so se soočali s povečanimi izzivi; 65 % z zagotavljanjem natančnih nasvetov in informacij, več kot polovica pa s pomanjkanjem osebja in četrtina s pomanjkanjem virov.

»Raziskava je zasledovala predvsem razumevanje, kakšen je bil dostop do zdravstvenih storitev,  zdravil in medicinskih pripomočkov ter vodenje bolezni s strani oseb s sladkorno boleznijo.

Zanje je namreč izjemno pomembno, da imajo krvni sladkor pod kontrolo, saj je pri morebitni okužbi s covid-19 ravno neurejen krvni sladkor lahko vzrok za težji potek bolezni,« je poudaril Rudolf.

Zdravniška zbornica Slovenije: Pacienti naj ne odlašajo z obiskom zdravnika

Dr. Zdenka Čebašek Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije, ki se je uvodoma zahvalila medicinskim sestram, je izpostavila, da je dostopnost do zdravnikov v osnovnem zdravstvu dobra in videti je, da so se tudi pacienti navadili na nove načine naročanja. Skrbi pa jo dejstvo, da je zaradi covid-19 premalo diagnostičnih postopkov za druge bolezni: »Pacienti ne bi smeli odlašati z obiskom pri zdravniku, če pri sebi opažajo poslabšanje zdravstvenega stanja. Vsi vemo, da podatkov o čakalnih dobah ni na voljo že od marca letos. Dokler mora zdravstvo reševati trenutne razmere, se je težko pogovarjati o prihodnosti, kaj šele načrtovati. Jasno je vsaj dvoje – da bo država morala zdravstvu nameniti več denarja in da bo celoten zdravstveni sistem treba reorganizirati in zaposlenim zagotoviti boljše pogoje za delo.«

Redno delo se v ambulantah družinske medicine ni v ničemer zmanjšalo

Izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine, je dodala, da so bolniki s sladkorno boleznijo v Sloveniji večinoma dobro vodeni tudi v času epidemije, pri pregledih pa opaža, da se nekatere skupine manj držijo dietnih navodil, ker so pod stresom in tesnobni: »V vseh teh mesecih se redno delo v ambulantah družinske medicine ni v ničemer zmanjšalo. V epidemiji se je ustavila zgolj preventiva, ki so jo vodile diplomirane medicinske sestre, ki imajo sedaj tudi druge naloge. Bolniki s sladkorno boleznijo morajo prav zaradi preprečevanja zapletov imeti dostopnost do zdravnika. Zavedati pa se moramo tudi prednosti, ki jih ima telemedicina, ki se bo v prihodnje okrepila.«

Ob resnih znakih bolezni je obisk zdravnika na mestu

Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki v Ljubljani je izpostavil, da je zdravstveni sistem ekstremno obremenjen z ljudmi, ki so zboleli za covid-19, kar pa ne pomeni, da je manj diagnosticiranih s sladkorno boleznijo: »Ti pa prihajajo k zdravniku že v nekoliko težjem stanju. Zato se pridružujem apelu, če ima kdo občutek, da ima resne znake bolezni, da več urinira, da hujša, tudi če veliko jé, je obisk zdravnika na mestu. Vsak dokler dela kot zdravnik, je dolžan ljudem pomagati.«

V akciji »darujemkilometre v štirih mesecih prehodili pot okrog Zemlje

V Zvezi društev diabetikov Slovenije so predstavili tudi rezultate akcije ozaveščanja »darujemkilometre. Pri širjenju poslanstva ozaveščanja o sladkorni bolezni so se jim pridružili štirje ambasadorji projekta: Andrej, Ana, Maj in Nika z družino. Osebe s sladkorno boleznijo in tudi vse ostale so pozivali, da se odpravijo na kolo, sprehod ali tek in na spletnih omrežjih poročajo, koliko kilometrov so naredili. Od začetka akcije v juliju do danes so v štirih mesecih zbrali več kot 44.000 km. Z drugimi besedami: Slovenci so za podporo osebam s sladkorno boleznijo prehodili celotno pot okoli Zemlje. Akcija se nadaljuje do konca meseca z zbiranjem sredstev prek SMS donacij z besedo KM5 na 1919.

»Hec pri sladkorni bolezni je, da je nevidna. In kljub temu, da jo imamo mi vedno nekje v mislih – kakšen je sladkor, kdaj sem jedla, koliko je še aktivnega inzulina, večina okrog nas to pozabi, Ker vse naredimo tako mimo grede. Zato se mi zdi pomembno, da se zavemo, koliko truda vlagamo v urejene sladkorje in da ti niso kar samoumevni,« je svojo osebno zgodbo in pogled delila Ana Turšič, ambasadorka v letošnji vseslovenski akciji ozaveščanja o sladkorni bolezni« darujemkilometre.

Svetovni dan sladkorne bolezni: medicinske sestre in v modro osvetljene zgradbe

Letošnja tema Svetovnega dneva sladkorne bolezni, ki ga obeležujemo 14. novembra, so medicinske sestre in sladkorna bolezen. Cilj svetovne kampanje je povečati ozaveščanje o ključni vlogi medicinskih sester pri podpori osebam, ki živijo s sladkorno boleznijo. Medicinske sestre so namreč pogosto prvi in včasih edini zdravstveni delavec, s katerim sodeluje posameznik, zato je kakovost njihove začetne ocene, nege in zdravljenja izredno pomembna. Vsem medicinskim sestram, ki spreminjajo pogled na sladkorno bolezen, se v imenu Zveze društev diabetikov Slovenije zahvaljujemo.

V tednu Svetovnega dne oz. meseca sladkorne bolezni, bodo z namenom širjenja tega sporočila z modro barvo osvetljene tudi številne kulturne zgradbe po vsej Sloveniji. Trenutno je potrjenih preko 65 objektov, ki bodo obsijani z modro barvo. Modri krog je namreč univerzalni simbol oz. znak sladkorne bolezni in ponazarja podporo vsem aktivnostim, ki so usmerjene v preprečevanje in zdravljenje sladkorne bolezni./LN

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s