Ljubljana, 19. november 2020 – Ko so sporočili iz Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK Slovenija) je v torek, 17. novembra 2020, posredovala pripombe k predlogu zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (PKP) predsedniku vlade neposredno in Trgovinski zbornici Slovenije.
Kot pomemben glas slovensko-nemške gospodarske skupnosti v Sloveniji je AHK Slovenija k predlogu zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covid-19 (PKP 6) in tudi vsem nadaljnjim zakonskim predlogom so podali naslednje tri svoje predloge, in sicer:
Prvi predlog: skrajšani delovni čas – Članska podjetja AHK Slovenija predlagajo uveljavitev skrajšanega delovnega časa po nemškem vzoru, predvsem na področjih določanja višine nadomestila za skrajšani delovni čas in veljave ukrepa tudi v drugih gospodarskih primerih, ki niso vezani na trenutno situacijo in covid-19.
Nadomestilo, povrnjeno s strani Zvezne agencije za delo (nem. Bundesagentur für Arbeit, v nadaljevanju Agencija), znaša 60 odstotkov izpadle neto plače za krajši delovni čas. Ob predpostavki, da delavec dela 50 odstotkov delovnega časa, to pomeni 100-odstotno izplačilo s strani delodajalca za 50 odstotkov opravljenega dela, za preostali del pa 60 odstotkov plače s strani Agencije. Če v gospodinjstvu živi vsaj en otrok, se nadomestilo s strani Agencije poveča na 67 odstotkov. Sistem, ki velja v Nemčiji, tako delavce spodbuja k temu, da delajo več.
Ob tem je pomembno poudariti, da ima Nemčija urejen institut skrajšanega delovnega časa ne le v primeru covid-19, ampak tudi v drugih primerih gospodarskih razlogov, kot so konjunkturno pomanjkanje dela (zmanjšanje stanja naročil itd.), pomanjkanje kapitala podjetja, zmanjšanje izvoza zaradi nihanja valut, uvozne omejitve, pomanjkanje možnosti transporta, strukturne spremembe podjetij (ang. outsourcing) in drugih. O pomanjkanju dela govorimo takrat, ko najmanj 10 odstotkov zaposlenih ni možno zagotavljati vsaj 90 odstotkov dela.
Drugi predlog: zamrznitev minimalne plače – Podjetja z nemškim kapitalom v Sloveniji, ki delujejo v proizvodnem sektorju, močno podpirajo predlog o zamrznitvi minimalne place, ker so prepričani, da bi zvišanje minimalne plače v trenutni situaciji znatno otežilo poslovanje podjetij.
Tretji predlog: preučitev začasnega znižanje stopnje DDV in dodatne razbremenitve plač
Podjetja z nemškim kapitalom v Sloveniji predlagajo, da se preuči ukrep začasnega znižanja stopnje davka na dodano vrednost (DDV), ki je bil sprejet v Nemčiji. V Nemčiji je s 1. julijem 2020 začel veljati ukrep o začasnem znižanju DDV, v skladu s katerim je bila splošna stopnja znižana iz 19 na 16 odstotkov. Nižja davčna stopnja je bila spuščena s sedmih na pet odstotkov. Ukrep velja v Nemčiji do vključno 31. decembra 2020.
Hkrati pa predlagajo, da se preuči možnost dodatne razbremenitve plač, posebej najnižjih. Z znižanjem davka na plače bi razbremenili podjetja, tj. tiste, ki ustvarjajo dodano vrednost v Sloveniji in v tujini. Podjetja pa bi privarčevani denar lahko namenila za naložbe in razvoj. Ker Slovenija spada med države z najbolj obdavčenimi plačami, bi nižja obdavčitev plač pomembno prispevala tudi k zvišanju konkurenčnosti Slovenije.
No, tako se svojih predlogov vladi loteva Slovensko-nemška gospodarska zbornica, kar dokazuje, da resno in poglobljeno spremlja kaj vlada pripravlja za podjetja, ki so se in se bodo zaradi covid-19 znašla v težava.
Upati je, da tako jasno opredeljene predloge pripravljajo tudi Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. No, slednje smo dodali mi./Objavo po sporočilu za javnost po AHK Slovenija pripravil: Janez Temlin/Foto: arhiv LN