Vredno je vedeti in se zavedati! Na današnji dan umrl veliki Slovenec Ivan Cankar

Ljubljana, 11. december 2020 – Na današnji dan, 11. decembra 1918, je umrl veliki Slovenec Ivan Cankar – državljan Avstro-Ogrske. Saj vemo, da boste rekli, da je bil državljan Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, države, ki je nastala 1. decembra 1918. To delno drži! A, ker je umrl po daljši bolezni (Imamo vire, ki trdijo, da je umrl tudi zaradi poškodb, ne le zaradi bolezni) v deželni bolnišnici v Ljubljani, se ne ve, če so mu državljanski status sploh spremenili. Cankarja so pokopali na ljubljanskih Žalah v t. i. Grobnici Moderne, kjer so pokopani tudi Josip Murn, Dragotin Kette in Oton Župančič, kamor uvrščamo njega in omenjene tri predstavnike slovenske moderne.

Velja dodati, da se v Sloveniji njegovo ime večkrat izrablja za predstavitve, ne prav visoke ravni kulturnega izražanja (to dela tudi v zadnjem času najbolj izpostavljeni raper Zlatko – Zlatko Čordić). Ne samo imenovani. Dejstvo je, da Cankarjev lik in ime izrablja 102 leti po njegovi smrti, ko so (5. 11. 2020) praktično pred hišo, kjer je umrl (na Kongresnem trgu), prišleki pošiljali slovenske policiste, da naj se vrnejo v svoje vasi. Te pa so podpirali ljudje, ki bi jih Cankar imenoval Iliristi.

No, pa tudi to, da danes, 11. decembra, v mediju, ki naj bi bil »edini pomemben medij v Sloveniji« nismo opazili objave o tem, da je na današnji preminil veliki slovenski pisatelj, esejist, dramatik in pesnik (to pa je objava o  Cankarju na današnji dan 11. decembra 2020 v mediju, ki izraža zahtevo po svoji nedotakljivosti).

Morda velja na današnji dan, 11. decembra, ob spominu na velikega Slovenca, dodati še to:

Cankar je bil domoljub in nasprotnik utapljanja slovenskega naroda v južnoslovanski tvorbi in to odločno povedal: “Po krvi smo si bratje, po jeziku vsaj bratranci – po kulturi (…) pa smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je tuj naš gorenjski kmet tirolskemu, ali pa goriški viničar furlanskemu.”

Čez pet let, na konvenciji njegove projugoslovanske Socialdemokratske stranke je izrekel tudi nekaj stavkov, ki jih je povojna cenzura prikrivala: “Naši od omedlevice navdušeni Ilirci pa niso pozabili samo na slovensko kulturo (slovenskega jezika itak nikoli niso znali), ne samo na Trubarja, Prešerna in Levstika, temveč pozabili so navsezadnje kar sami nase, na svoje ime in na svojo domovino. Pravega Ilirca je sram, da stanuje v Ljubljani, ne pa v Šabcu ali vsaj v Varaždinu … Ljudje so zdaj med nami – saj jih lahko vsaki dan slišite – ki bi nas najrajši prodali – kaj prodali – kar dali vbogajme.”

Temu je sledil stavek, ki ni bil nedolžen: “Imenuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen, ne od nemških, temveč od ilirskih šovinistov… Najbolj gnusni, res gnusni pa se mi zde tisti ljudje, ki čisto brez vzroka in brez povoda spravljajo v zvezo s političnim jugoslovanskim vprašanjem še slovenski jezik. Kar ponujajo ga, kar mečejo ga čez mejo, še ne vprašajo, kdo bi več zanj dal. Jaz še nisem videl Hrvata, ki bi prišel ponujat k nam svojo hrvaščino. Pri nas pa je drugače! Tako smo siti svoje kulture, da nam je že odveč in bi jo najrajši kar vrgli čez plot.”/Objavo pripravila J. Temlin in M. Lovrečič/Foto: arhiv LN

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s