Pregled, kaj vse bo ponudil letošnji program knjižnih izdaj založbe Mladinska knjiga

Ljubljana, 17. januar 2021 – Tudi največja slovenska založba Mladinska knjiga je bila minulo leto primorana prilagoditve, ki jih je vnesel, tudi na področje založništva in prodaje knjig nepredvidljivi virus. Zato so morali svoj program za letošnje leto predstaviti s pomočjo »interaktivne« novinarske konference. Govorniki na predstavitvi pa so bili: Bojan Švigelj, glavni urednik, Andrej Ilc, vodja uredništva leposlovja, Urška Kaloper, vodja uredništva priročnikov ter dr. Alenka Kepic Mohar, vodja izobraževalnega založništva.

Glavni urednik Bojan Švigelj je uvodoma predstavil nekaj pomembnih statističnih kazalcev minulega leta, in sicer, da Mladinska knjiga lani izdala 222 novih knjižnih naslovov in 110 ponatisov in to v nakladi skoraj 620 tisoč izvodov. Na področju učbenikov so izdali nekaj več kot 335 tisoč izvodov, preostalega, kot so koledarji, zemljevidi, zvezki in multimedija, pa je bilo dobrih 66 tisoč izvodov. Tako je Mladinska knjiga lani izdala skupaj 530 naslovov v nakladi nekaj več kot milijon izvodov.

Kot sporoča Bojan Švigelj je lansko leto zagotovo najbolj zaznamovalo dolgotrajno zaprtje knjigarn, saj so bile vsega skupaj zaprte kar štiri mesece. S tem so se uvrstili v vrh evropskih držav s tako dolgo odsotnostjo te prodajne poti. Da je njihovo odprtje nujno, je pokazalo kratkotrajno odprtje v predprazničnem božično-novoletnem času, ko so se pred knjigarne zgrnile množice kupcev. Prilagajanju razmeram na trgu je sledil tudi knjižni program, ki smo ga v tem času zmanjšali za 11 odstotkov. Vsebinsko so se prilagodili z novo zbirko Ergo, v kateri so objavili krajša besedila o raznih vidikih epidemije. V njej so izšle zbirka pesmi, ki jih je Andrej Ilc objavljal 50 »karantenskih« dni, Ta čas, V času epidemije Paola Giordana, Breze Aleša Bergerja, Karantenozofija Tomaža Grušovnika in Človek človeku virus Renate Salecl.

S temi knjigami so, kot pravijo, želeli spodbuditi razmislek o vplivu epidemije na globlje družbene spremembe tako v medčloveških odnosih kot tudi v ekonomiji in drugje. Za letošnje leto načrtujemo izdati 250 naslovov, kar je v okviru predlanskega (leta 2019) plana.

Andrej Ilc, vodja uredništva leposlovja je začel predstavitev z napovedjo izida antologije Rozimnice Andreja Rozmana Roze, priznanega avtorja za otroke in mladino ter enega najboljših, kar jih imamo Slovenci v zadnjih par desetletjih.

V knjigi bodo bralci našli vse, kar se je dobrega nabralo v njegovem bogatem opusu, ki ga je ustvaril za otroke, in brez katerega si sodobne slovenske produkcije za otroke tako rekoč ne znamo predstavljati. V knjigi bodo dela različnih ilustratorjev, predvsem pa njegovega najzvestejšega sodelavca ilustratorja Zvonka Čoha.

V programu za otroke je Ilc izpostavil slikanico Zajčkova hišica Anje Štefan in ilustratorke Hane Stupica, ki bo kmalu izšla. Po njegovih besedah gre pri tej slikanici za kar dvojni slikaniški dogodek – Anje in Hane. Za slednjo je ta slikanica šele tretja knjiga, ki jo je ilustrirala, prvič pa je nastala skupaj z Anjo Štefan. Knjiga je zelo aktualna, saj govori o različnih možnostih sobivanja, kar je ilustratorka Hana Stupica zaokrožila v nekakšen slikaniški monolit in jo s tem postavila na zelo vidno mesto v novejši slovenski slikaniški produkciji, zato lahko že vnaprej rečemo, da bo to eden slikaniških dogodkov letošnjega leta. Pri otroškem programu je treba omeniti še nove knjige Boštjana Gorenca Pižame, Tinke Bačič, Nataše Konc Lorenzutti, Nine Mav Hrovat in drugih avtorjev.

Med prevodi iz tujih jezikov je Ilc izpostavil nagrajeni slikanici enega najbolj vidnih angleških ilustratorjev oziroma ustvarjalcev za otroke Jona Klassna.

Pri serijah za otroke pa je Ilc omenil zbirko Trio Golaznikus Andreja Skubica, ki se bo letos zaključila s sedmo in osmo knjigo, nadaljuje pa se zbirka Pasji mož, ki že nekaj časa, tudi med slovenskimi bralci, sodi med najpopularnejše like. Za ljubitelje del Dava Pilkeya pa še ena vesela novica. Po dolgem času oziroma sploh prvič bodo  ponatisnili Kapitana Gatnika v barvni različici; letos bodo izšli prvi štirje naslovi, sčasoma pa bodi izdali predvidoma vse iz te zelo priljubljene serije.

Na področju leposlovja za mladino je Ilc izpostavil še štiri izvirne romane slovenskih avtorjev. Trije od njih so prišli v program prek natečaja za nagrado modra ptica. Gre za dela Irene Androjna, Suzane Tratnik in Davorke Štefanec, ki so po vsebini zelo različna, od realističnega do fantazijske romana. Z novim romanom se bo predstavil tudi priljubljeni avtor za mladino Vinko Möderndorfer.

Pri mladinskem leposlovju je Ilc omenil še prevod fantazijskega romana klasika svetovne fantazijske književnosti za mladino Terryja Pratchetta. S prevodom Boštjana Gorenca Pižame bo po Ilčevih besedah Terry Pratchett končno dobil sogovornika v slovenščini.

Ilc je posebej izpostavil dnevnik poljskega dekleta Renie Spiegel, ki je nastal med holokavstom. Takih zgodb se po Ilčevih besedah ne bomo nikoli naveličali oziroma jih bomo vedno znova prebirali, saj so pomembne tudi za naš čas. Gre za nekoliko starejšo poljsko vrstnico Ane Frank, ki je pisala svoj dnevnik v času med drugo svetovno vojno, a ga tudi ona na žalost ni dočakala živa. Dnevnik je tudi literarno zelo zanimiv, saj je dekle pisalo tudi poezijo.

Pri izvirnem leposlovju za odrasle bosta letos izšla kar dva albuma. Ob 150-letnici rojstva bo Mladinski knjigi izšla knjiga Franca Saleškega Finžgarja, v kateri bo predstavljena njegova nadvse zanimiva življenjska pot, saj je bil s svojim kulturnim in družbenim delovanjem nekakšen povezovalec med zelo različnimi plastmi tedanje družbe.

Podobno navdihujoča je tudi zgodba avtorice in znamenite urednice Mladinske knjige Kristine Brenkove, ki bo ob 110-letnici rojstva dobila knjigo, ob kateri se bomo spominjali njenega plemenitega poslanstva izdajanja knjig za otroke.

Pri izvirnem leposlovju za odrasle je Ilc opozoril še na dva romana: Sto let slepote avtorja Romana Rozine in roman Romana Gluvića Požri se Robi. Pri knjigah, ki so bolj dokumentarne spominske narave, je Ilc izpostavil dve knjigi. Prva je nastala z izborom iz zelo obsežne umetniške produkcije igralke Alje Tkačev. Iz 183 dnevniških zapisov je nastal izjemno zanimiv izbor, ki priča o njenem življenju, o njenih stikih z družino in soigralci, pa tudi o širši stvarnosti.

Druga knjiga je izpod peresa avtorice Erike Johnson Debeljak in nosi nekoliko provokativni naslov Devica, kraljica, vdova, prasica, ki združuje njeno osebno zgodbo in njeno doživljanje izgube s širšim antropološkim pogledom.

Med pesniškimi knjigami je Ilc izpostavil knjigo izbranih pesmi Petra Kolška, ki bo izšla ob njegovi 80-letnici, ki je žal ni dočakal. Svojo pesniško zbirko bo letos dobila tudi prvakinja ljubljanske Drame Saša Pavček, ki je pred leti objavila odmevno pesniško zbirko Obleci me v poljub, zdaj pa je pripravila drugo zbirko z naslovom, ki je zelo primeren za ta čas Zastali čas. Gre za knjigo o obredih poslavljanja in spominjanja, v kateri piše o ljudeh iz svoje bližine, ki jih ni več. Skratka, knjiga, ki bo tudi z ilustracijami zaokrožena v zelo zanimivo celoto. Pri izvirnem leposlovju je Ilc omenil še knjigo Na balkonu visoke hiše, ki je pravkar izšla v zbirki Kondor. Gre za antologijo najkrajše slovenske pripovedi, ki jo je pripravila in uredila Alojzija Zupan Sosič. Nastala je iz okrog tisoč knjig, ki jih je prebrala, in nato izbrala reprezentativne primere kratke slovenske oziroma najkrajše slovenske proze, torej zgodb, ki niso daljše od treh strani. Tako se je nabralo več kot sto, natančno 102 avtorja s 119 zgodbami. V tej knjigi je reprezentativno zajet svojevrsten razvojni lik slovenskega pripovedništva, od najstarejšega Trubarjevega besedila do najmlajše zgodbe iz leta 2017. Torej, kar 459 let.

Na področju prevodnega leposlovja je Ilc najprej predstavil poezijo Nobelove nagrajenke Louise Glück, ki že več kot petdeset let predano raziskuje najgloblje skrivnosti človeškega bivanja. V najnovejši zbirki Zimski recepti iz kolektiva, ki obsega vsega skupaj manj kot dvajset pesmi, upesnjuje posameznikovo izkušnjo na ta način, da postane univerzalna.

Letos bosta izšla tudi dva dolgo pričakovana nova prevoda Tolstojevega romana Vojna in mir ter Travniška kronika Iva Andrića. Sledila bo vrsta sodobnih romanov, med njimi Vegaterijanka južnokorejske pisateljice Han Kang , pa nagrajeni romani Vsak od nas biva na tem svetu po svoje francoskega pisatelja Jean-Paul Duboisa, ki je dobitnik goncourta 2019 in slovenskega goncourta 2020, in še ene francoske pisateljice, prejemnice Goncourtove nagrade dijakov 2019 Karine Tuil s knjigo Človeške stvari. Z nemško književno nagrado za najboljši roman se lahko pohvali tudi avtor bosanskih korenin Saša Stanišič, katerega knjiga Čigav si je njegov četrti roman. Zelo zanimiva bo tudi knjiga Beograjski trio priznanega srbskega režiserja Gorana Markovića. Gre za njegov zadnji roman, ki na filmični način prikazuje zanimivo zgodba v povojnem Beogradu, v času informbiroja in zloglasnega Golega otoka. Izšlo bo tudi nekaj knjig avtorjev, ki so med slovenskimi bralci že dobro znani, npr. zadnja romana Harukija Murakamija, Muriel Barbery, Ilc pa je opozoril tudi na začetek izhajanja trilogije Dežela drugih francoske pisateljice Leïle Slimani.

Ena od novosti je tudi ta, da bo pri Mladinski knjigi začel izhajati verjetno najvidnejši novejši avtor fantazijske književnosti poljski pisatelj Andrzej Sapkowsky, avtor fantazijske sage Witcher, ki se je začela s knjigami in postala še bolj globalno znana kot televizijska serija.

Urška Kaloper, vodja uredništva priročnikov je začela svojo predstavitev z izpostavitvijo avtorjev, ki sta pri Mladinski knjigi že poskrbela za uspešnici, letos pa se predstavljata z novima knjigama.

Aljoša Bagola je avtor ene največje uspešnic lanskega in predlanskega leta, Kako izgoreti. Do zdaj je bilo prodanih skoraj 10.000 izvodov. Za letos Bagola pripravlja knjigo z naslovom Kako biti srečen in živeti svoj prav. V njej na svoj pronicljivi način piše, da je naša sreča odvisna le od tega, ali znamo odkriti in uresničiti svojo enkratnost, oziroma od poguma, da se v celoti sprejmemo in zaživimo v svoji celovitosti.

Avtor uspešnice je tudi Miha Šalehar – Duh česa je bil prodan v skoraj 6000 izvodih. Letos se bo Miha posvetil moškim srednjih let, saj piše duhoviti Priročnik za njihovo uporabo, razumevanje in preprečevanje neizbežnega, kot je zapisal sam. Ilustracije bo tako kot pri prvencu prispevala Neja Engelsberger.

Pred nekaj dnevi so pri MK na knjižne police položili knjigo mlade oblikovalke in ilustratorke Vide Igličar, ki je v knjigi 100 dni do boljše mene popisala – in ilustrirala – projekt, ki se ga je lotila, da bi premagala izgorelost in svoje življenje spremenila na bolje. V kratkih besedilih, ki so bila premierno objavljena na instagramu, kjer je Vida dobila tudi številne sledilce, nas avtorica spusti v svoj intimni svet, razmišljanja o sebi in svetu, v »beležniškem« delu pa k aktivni spremembi na bolje povabi še nas.

Že čez nekaj dni bo izšla tudi nova knjiga priljubljene terapevtke dr. Veronike Podgoršek Moje življenje – moja knjiga, nekakšen delovni zvezek, s katerim nas avtorica spodbuja, da se bolje spoznamo, ugotovimo, kakšni vzorci nas vodijo, potem pa uvedemo spremembe, zaradi katerih bomo srečnejši in uspešnejši.

Spomladi bo temeljito prenovo oziroma posodobitev doživela biblija ekološkega vrtnarjenja Ekološko vrtnarjenje za vsakogar Jerneje Jošar.

Ugleden športni novinar in avtor podkasta Številke Slavko Jerič pa bo pripravil edinstven pregled športnega desetletja, v katerem bo doživeto in s podatki podkrepljeno predstavil športne junake in dogodke, ki so pomembno zaznamovali preteklih 10 let.

Krona vsega bo čudovita monografija Svet v presežnikih, ki jo za jesen pripravljata Karel in Marjeta Natek. V njej bodo s sliko in besedo predstavljeni svetovni rekordi, ki so delo naravnih sil ali človeških rok, od držav, otokov, puščav, do mest, mostov, jezikov ipd.

Ostanimo pri monografijah oziroma »velikih knjigah«: v 2021 bosta izšli še dve, 100 najlepših gradov na svetu – med njimi bosta tudi naša blejski in predjamski – in Najlepši izleti za podaljšan konec tedna, ki nas bodo popeljali na 52 destinacij po Evropi. Vsaj v knjigi, če že zares ne bo šlo …

30. obletnici osamosvojitve se bomo priročnikarji poklonili s serijo knjig Zlata Slovenija. V tem sklopu bodo izšle knjige o slovenskih šegah in navadah, mitih in legendah, pregovorih in rekih, ljudskih pesmih in slovenski kuhinji. Njihovi avtorji so vrhunski strokovnjaki z omenjenih področij: Slavko Adamlje, Marjeta Zorec, Dušica Kunaver in Metka Pušenjak.

Urška Kaloper je opozorila še na pomembno obletnico zbirke Esenca, ki praznuje 15 let, kolikor je minilo od izdaje knjige Kratka zgodovina skoraj vsega Billa Brysona, s katero smo zbirko začeli. Ta do danes ostaja najbolje prodajana knjiga iz te zbirke, prodalo se je kar 15.000 izvodov, sledi Hararijev Sapiens s prodanimi 12.000 izvodi.

V 15 letih je sicer v tej zbirki izšlo 35 naslovov v nakladi kar 85.000 izvodov. Letos bo to knjiga O robotih in ljudeh profesorice s Sorbonne Laurence Devillers. Bill Bryson pa bo letos program MK prispeval knjigo o človeškem telesu – v njej nas bo popeljal po skupku 37 bilijonov celic, s katero želi popularizirati znanost in dokazati, da tisto, kar poznamo in razumemo, tudi bolj cenimo.

In če govorimo o uspešnih tujih avtorjih, seveda ne moremo mimo Elli H. Radinger, ki je napisala Modrost volkov in Modrost starih psov – prva se je prodala v skoraj 8000, druga pa v dobrih 4000 izvodih. Avtorica, ki nas je v prejšnjih letih navdušila tudi v živo, v novi knjigi Darilo divjine razmišlja o tem, da nam narava lahko da to, kar resnično potrebujemo: svobodo, umirjenost, pogum in hvaležnost, in kaj se lahko od divjine ter v divjini naučimo.

Zdi se, da je narava trenutno v središču zanimanja bralcev po svetu, zato ne preseneča, da je vrhove knjižnih lestvic osvojil Evangelij o jeguljah švedskega avtorja Patrica Svenssona. Njegova meditacija o življenju in potovanju ene najbolj zagonetnih rib na svetu, rečni jegulji, in premislek o današnjem stanju človeštva je osvojila številne nagrade, New York Times jo je uvrstil med 100 najopaznejših knjig lanskega leta, Amazon jo je imenoval za najboljšo znanstveno knjigo ipd. Evangelij o jeguljah namreč ni le opis tega čudovitega sladkovodnega bitja, ki ob koncu življenja preplava neverjetno razdaljo do morja, kjer odloži jajčeca in po drstenju pogine, temveč vseobsegajoče iskanje odgovorov na vprašanja o izvoru in usodi človeštva ter živalstva.

Iz kategorije »zdravje« je Kaloperjeva izpostavila pravkar izdano knjigo o lajšanju bolečine v kolenu, iz kategorije »kuharija« pa Vegi Jamieja Oliverja in Sladke strasti brez slabe vesti – recepte za slastne slaščice brez glutena, brez peke, brez sladkorja, torej brez slabe vesti – vendar z bogatim okusom hrvaške avtorice Mihaele Brijak.

Pri vzgoji se bodo pri MK znova zgledovali po danskem modelu – po zelo uspešni izdaji Vzgoje po dansko, ki je bila v prejšnjih letih nekajkrat ponatisnjena, bomo izdali še Igro po dansko iste avtorice, Iben Sandahl. To je priročnik za vzgojo uravnoteženih, trdoživih in zdravih otrok skozi prosto, nestrukturirano igro.

Tudi pri otroških in mladinskih knjigah je izpostavila domači avtorici.

Prva je Nika Kovač, ki se je med drugim spomnimo po knjigi Pogumne punce, je knjigo Pisma tebi namenila odraščajočim dekletom in fantom, ki se spopadajo z najstniškimi težavami in dilemami. Recimo: ali imajo odrasli res zmeraj prav? Morajo biti mulci vedno pridni in ubogljivi? So punce lahko prijateljice s fanti? So prijateljstva večna?

Kako pomembna so družabna omrežja?

Kaloperjeva je prepričana, da bo Nikina knjiga nagovorila ne le odraščajoče bralce, temveč tudi kakega odraslega.

Kar velja tudi z zbirko kolumn Anamarije Lukovac, ki jih je objavljala v reviji Cosmopolitan. Svojim najboljšim besedilom, ki jih je v tej reviji objavljala več kot šest let, je dodala še nekaj novih, v njih pa prevprašuje ljubezen, sodobni življenjski slog in še marsikaj.

To je seveda le nekaj naslovov iz letošnje priročniške bere. Vesela bom, je zaključila Kaloper, »če se bomo med letom še večkrat slišali in o izbranih naslovih podrobneje poklepetali. Upam, da boste med njimi našli tudi prave zase, take, ki vas bodo nagovorili, motivirali, potolažili, navdihnili, ganili ali vam pomagali najti odgovore na vprašanja, ki si jih zastavljate. Časi so čudni, olajšajmo in polepšajmo si jih s knjigo«

Vodja izobraževalnega založništva dr. Alenka Kepic Mohar pa je v svoji predstavitvi poudarila, da se je šolanje v minulem letu spremenilo bolj kot kadar koli prej: »To je bil neke vrste zgodovinski eksperiment v zgodovini šolanja po vsem svetu, ne samo v Sloveniji. V Mladinski knjigi smo v ta namen pripravili vso digitalno podporo, da bi tako učencem kot tudi učiteljem olajšali delo. Pripravili smo kar 124 interaktivnih učbenikov in delovnih zvezkov. »

Zato v izobraževalnem založništvu že nekaj let pripravljajo gradiva na dveh portalih učimte.com za učitelje in na portalu učimse.com za učence. V lanskem letu je portal učimse.com prejel najvišjo nagrado Mednarodnega društva za didaktiko – nagrado Comenius. Z mednarodno nagrado BELMA je bil ovenčan tudi učbeniški komplet Moj Nande 1.

Pri snovanju učnih gradiv pa ne razmišljajo zgolj o učbenikih, ki jih sestavljajo po določenih načrtih, ampak tudi o tem, na kakšen način poteka učenje in kako pomagati staršem, da učenje in šola postaneta neka dragocena izkušnja skupnega preživljanja časa.

Prav zato bodo v tem letu izšli trije zanimivi priročniki. Prvi je povezan s 150-letnico rojstva Marije Montessori, v njem pa na zelo slikovit način dobimo ideje, kako s pomočjo njenih metod otroke vpeljemo v čarobni svet vesolja. Druga zanimiva knjiga je izpod peresa srbskega strokovnjaka Ranka Rajovića, ki je tudi avtor uspešnice Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka. Tokratna knjiga je namenjena predšolskim otrokom, prinaša pa dragocene nasvete, kako z vodeno igro stimulirati otrokove možgane ter jih usmerjati v asociativen in kreativen način razmišljanja. Knjiga ponuja drugačen pogled na posamezne razvojne stopnje predšolskega otroka in je eden od priročnikov, ki nas spodbuja, da se izpred zaslona vrnemo nazaj k igri.

In še en pomemben priročnik, ki so ga pri MK po mnenju Kepic Moharjeve čakali predolgo.

To je knjiga Kristijana Lešnika Muska z naslovom Pozitivna psihologija v vrtcih in v šolah; gre za vedo, ki skuša ne le zdraviti, ampak vzpostavljati okolje, v katerem je mogoče razvijati zdrave in dobre odnose. In šola je prostor, ki ga s seboj v življenje odnese vsak od nas. Čas je, da se začnemo spraševati o tem, kako šolsko okolje oblikovati na način, da bo to prijeten prostor tako za otroke učitelje in starše. Avtor knjige to podaja na izjemno zanimiv, strpen in zgoščen način, s pogledom v preteklost in s primerjavami z drugimi šolskimi okolji.

V izobraževalnem založništvu so opozorili tudi na revije, ki jih izdajajo. Lani je pod pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja 50-letnico praznovala Vesela šola, ki izhaja v okviru revije Pil. Letos pa praznujejo 75-letnico revije Ciciban in 30-letnico poljudnoznanstvene revije Gea. Pripravili so tudi niz spletnih dogodkov, ki so jih poimenovali Cici akademija. Obstaja sicer veliko akademij, a le ena izhaja iz tradicije Cicibana. Namenjena je vzgojiteljem in staršem, da pridobijo nova znanja, s katerimi bodo povečali zavedanje o pomenu branja za razvoj otrok.

Zdaj veste, kaj bo ponudil letošnji program knjižnih izdaj založbe Mladinska knjiga, in sicer veliko, izbrano in pomembno./Objavo pripravila: AST/Foto: arhiv LN

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s