Ljubljana, 3. februar 2021 – Kot poroča STA, naj bi poslanka Levice Violeta Tomić konec januarja (rok je 31. januar, a ne na ta način, kot misli Tomićeva) odboru za Nobelovo nagrado za mir predlagala, naj letošnjo nagrado podelijo Julianu Assangeu, Edwardu Snowdnu in Chelsea Manning, so danes sporočili iz Levice.
Ni, kaj res pohvalno! A se ob tem porajata dve vprašanji? Prvo je ali v katerem jeziku Tomićeva posredovala svoj predlog, saj se ve, da je znana po tem, da ji angleščina dela preglavice. In drugo še bol pomembno vprašanje pa je ali Tomićeva sploh pozna postopek vlaganja predloga.
No, ob te velja še vedeti to! Postopek podeljevanja nagrad je natančno določen; pri vseh poteka podobno, največja razlika je v tem, kdo lahko predlaga nagrajence. Jeseni v letu pred podelitvijo pošlje Nobelov komite obrazce za nominacije več tisoč organizacijam in posameznikom, večinoma so to akademiki, univerzitetni profesorji in predhodni nagrajenci na področju vsake od nagrad, pri Nobelovi nagradi za mir pa še vlade različnih držav ter člani mednarodnih sodišč. Zbiranje nominacij se zaključi 31. januarja, nakar komite sestavi seznam 300 nominirancev, pri čemer lahko doda še svoje.
In to so izbranci Violete Tomić, ki jih predlaga, kot sporoča STA:
Julian Paul Assange, avstralsko-ekvadorski politični aktivist, raziskovalni novinar, bivši računalniški heker, programer in tiskovni predstavnik WikiLeaksa, * 3. julij 1971, Townsville, Queensland, Avstralija
Edward Joseph Snowden, ameriški obveščevalec in žvižgač, * 21. junij 1983, Elizabeth City, Severna Karolina. Snowden je bivši pogodbeni sodelavec ameriške nacionalne varnostne agencije NSA, ki je junija leta 2013 razkril informacije o ameriškem nadzorovanju telefonskih in spletnih informacij v ZDA in tujini.
Chelsea Manning, ameriška vojakinja in žvižgačica, * 17. december 1987. Chelsea Manning je transspolna ženska, ki je bila leta 2009 napotena v Irak, v začetku leta 2010 je organizaciji WikiLeaks posredovala velike količine zaupnih dokumentov ZDA, ki so jih postopoma objavljali svetovni mediji.
Kot je znano nagrajence izbira petčlanska komisija, ki jo imenuje Parlament Norveške. Nobelova nagrada za mir je ena od petih nagrad, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel predvidel v svoji oporoki. V njej je naročil, naj dobi nagrado za mir tisti, ki je »naredil največ za bratstvo med narodi, za ukinitev ali zmanjšanje velikosti aktivnih vojsk in za organizacijo ter promocijo mirovnih kongresov«.
Za razliko od vseh ostalih nagrad jih podeljuje norveška ustanova; čeprav sta bili Švedska in Norveška za časa Nobelovega življenja v politični zvezi, ni jasno, zakaj se je odločil tako, domnevajo pa, da je imel Švedsko za preveč militaristično. Nobelovo nagrada za mir od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za dosežke pri vzpostavljanju miru v mednarodni politiki.
Od leta 1901 so nagrade redno podeljevali na naslednjih področjih:
– za fiziko (izbere Kraljeva švedska akademija znanosti)
– za kemijo (izbere Kraljeva švedska akademija znanosti)
– za fiziologijo ali medicina (izbere Karolinski inštitut)
– za književnost (izbere Švedska akademija)
– mir (izbere petčlanski odbor, ki ga imenuje Norveški parlament)
– od 1968 je Švedska kraljeva banka (švedska centralna banka) ob svoji 300-letnici uvedla Nagrado za ekonomske vede v spomin Alfreda Nobela: ekonomija (izbere Kraljeva švedska akademija znanosti)/LN/Foto: arhiv LN