Vredno poglobljenega branja

Ljubljana, 12. marec 2021 – Tudi v današnjem času je še veliko področij življenja stigmatiziranih in tabuiziranih, med njimi smrt, žalovanje, bolečina … Erica Johnson Debeljak, ki se je pred petimi leti intimno, a tudi na očeh javnosti soočila z nenadno izgubo svojega moža, pesnika in pisatelja Aleša Debeljaka, se v knjigi Devica, kraljica, vdova, prasica [JT1] neustrašno sooči s tabuji smrti in vdovstva. Svoje spomine in osebne izkušnje ves čas prepleta z antropološko analizo  vdov iz različnih kultur in zgodovinskih obdobjih. In nam, kot je zapisala Slavenka Drakulić, »ponuja poučno, a obenem srhljivo spoznanje, kako malo se je vloga vdove spremenila v zadnjih tisoč letih«.

Erica Johnson Debeljak v svoji leposlovno-esejistični knjigi Devica, kraljica, vdova, prasica piše o soočenju z nenadno smrtjo svojega moža, o bolečini, občutkih nemoči, zmedenosti, jeze in drugih čustvih, v katera jo je pahnilo žalovanje … in ne nazadnje o tem, kako spet začne prevzemati nadzor nad svojim življenjem, ga sestavljati na novo. Knjiga tako ne govori le o žalovanju, ampak tudi o opolnomočenju. Johnson Debeljakova preprede svojo osebno izkušnjo z vzburljivimi zgodbami zgodovinskih vodov: biblijske Tamare in Judite, mitološke Hekube in Penelope, poslednje indijske vdove Roop Kanwar, ki so jo sežgali, pa tudi preklete kraljice Gertrude iz Hamleta in drugih. Neustrašno se sooči s tabuji smrti in vdovstva v sodobni družbi: z medikalizacijo in birokratizacijo žalovanja, z bojem za materialno preživetje, ki kljub manjši pozornosti v primerjavi s čustvenimi vprašanji ostaja osrednja izkušnja vdovstva, pa tudi z nevarno seksualnostjo vdov. Dinamično delo raziskuje najgloblja teoretska in izkustvena vprašanja življenja in smrti ter ženske med njima.

»Že dolgo nisem brala tako modre, imenitno napisane in pretresljive knjige spominov, kot je Devica, kraljica, vdova, prasica. Iz somraka izgube ljubljene osebe je nastala čudovita knjiga: drzno spominsko delo, ki je obenem neusmiljena analiza vdovstva. Pisanje je tako močno, da mi je večkrat izsesalo zrak iz prsi.« Vesna Goldsworthy

Erica Johnson Debeljak se je rodila leta 1961 v San Franciscu. Študirala je v New Yorku, kjer je diplomirala iz francistike na Univerzi Columbia in naredila magisterij iz ekonomije na Univerzi New York. Leta 1993 se je poročila s pesnikom Alešem Debeljakom (1961–2016) in se preselila v Slovenijo, kjer je razvila bogato kariero kot pisateljica, publicistka in prevajalka. Prvo knjigo esejev z naslovom Tujka v hiši domačinov je objavila leta 1999. Sledile so knjige: Srečko Kosovel: pesnik in jaz (2004), zbirka kratkih zgodb Tako si moj (2007), memoaristika Forbidden Bread (2009) in Prepovedani kruh (2010) ter romana Antifa Cona (2012) in Tovarna koles (2015). Prav tako je souredila in prispevala poglavitni esej za nenavadni in ganljivi hommage pokojnemu možu: Saj grem samo mimo – razglednice Aleša Debeljaka (2018)./ATS/Foto: LN


 [JT1]

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s