Pri Mladinski knjigi ob svetovnem dnevu knjige med bralce »razposlali« romana Brodník in Tam dola, za zidom

Ljubljana, 26. april 2021 – Ob svetovnem dnevu knjige (obeležujemo ga 23. aprila od leta 1996, ko je Unesco ta dan razglasil za svetovni dan knjige) se je naša največja založba Mladinska poklonila slovenskemu založniku in knjigotržcu Lavoslavu Schwentnerju z izdajo zgodovinskega romana Brodník, ki ga je o pomembnem slovenskem založniku in knjigarnarju Lavoslavu Schwentnerju napisala pisateljica Tanja Tuma, spremno besedo pa je dodal njegov največji poznavalec antikvar Rok Glavan. 

Pri Mladinski knjigi pa so ob tem dnevu med bralce »razposlali« še en roman, in sicer v zbirki Spomini in izpovedi, ki je avtobiografsko delo z naslovom Tam dola, za zidom dolgoletnega radijskega in televizijskega novinarja Črta Kanonija. V knjigi se Kanoni ozira v otroška leta, ki jih je kot sin znanega slovenskega psihiatra brezskrbno preživljal na Studencu, kjer je nekoč domovala psihiatrična klinika.

Pa pojdimo po vrsti…

BRODNÍK je, kot rečeno v uvodu zgodovinski roman iz življenja znamenitega založnika in knjigarnarja Lavoslava Schwentnerja (1865–1953), ki je povezoval umetniško in ekonomsko plat založništva, urejal prvo slovensko knjigotrško revijo in vlagal v promocijske dejavnosti.

Veliko več je znanega o njegovem poklicnem kot osebnem življenju, pisateljica Tanja Tuma je na romaneskni način prepletla oboje in ga povezala s sodobniki. Njena domišljija je podkrepljena s številnimi zgodovinskimi dejstvi. Bogat zgodovinski oris dobe pa dopolnjuje spremna beseda Roka Glavana in fotografije iz Schwentnerjevega življenja.

In kdo je bil znameniti založnik in knjigarnar Lavoslav Schwentne ?

 Lavoslav Schwentner (1865–1953) je bil rojen v začetku druge polovice 19. stoletja na Vranskem kot sin ene najpomembnejših trgovskih družin v kraju, kjer je bil njegov oče župan. Njegova izobrazba je bila osredotočena na ekonomijo in knjigotrštvo, za kar se je usposabljal na Dunaju, v Nemčiji in v Pragi. Poleg poljudnih in otroških knjig, glasbenih izdaj in notnih zapisov, raznih priročnikov, ogromno število prevodov iz svetovne književnosti, je izdal vse najpomembnejše pisatelje in pisateljice, pesnike in pesnice moderne. Schwentnerjeve izdaje so bile oblikovno dovršene z likovnimi opremami slikarjev tistega časa: Maksim Gaspari, Vavpotič, Matija Jama, Rihard Jakopič, Hinko Smrekar, sodeloval je z arhitektoma Ivanom Jagrom in Maksom Fabianijem. Založil je Ivana Cankarja, Otona Župančiča, Josipa Murna, Dragotina Ketteja, Frana Milčinskega, Janeza Trdino, Antona Aškerca, Zofko Kveder, Vido Jeraj, Vladimirja Levstika, Ljudmilo Poljanec, Minko Govekar idr. Nekateri nastopajo kot junaki tudi v romanu Brodník, saj si je po besedah pisateljice Tanje Tuma težko predstavljati, da bi pisali roman o založniku brez avtorjev in drugih sodelavcev. Schwentner je bil aktiven v slovenski zvezi založnikov in knjigotržcev v Ljubljani in je predsedoval jugoslovanski zvezi. Kralj Aleksander ga je odlikoval z redom sv. Save IV. stopnje za njegove zasluge za kulturo.

Avtorica knjige Tanja Tuma pravi, da vsa ta imena pisateljev, umetnikov in politikov, ki se jih danes drži patina spoštovanja, pomenijo enega najpomembnejših stebrov slovenske kulture in samobitnosti. »To patino izraža tudi slog, v katerega sem vtkala nekaj starejših besed in vedenjskih vzorcev, tudi takih, ki kažejo na diskriminacijo žensk.»

Številna vprašanja o tem skrivnostnem založniku so Tanjo Tumo spremljala že kot  založnico. Ko je opustila založbo ter se povsem posvetila pisanju, med drugim tudi zgodovinskih romanov, so priplavala na površje kot odsev prvih dvajsetih let njenega službenega življenja. Kot je povedala, roman posveča založnikom, brodnikom med umetnostjo in ekonomijo. »Nedvomno jim ni lahko, ne samo v teh koronskih časih, tudi sicer je točka preloma vedno tanka črta. Zgodba Schwentnerja je zgodba vseh nas, ki smo krmarili in splavarili po teh burnih vodah. Založništvo je zelo težak in zahteven posel, zahteva znanje in navdih, a je tudi najlepši. Vsaka knjiga se rodi in zaživi svoje življenje v trenutku, ko jo prevzame založba. Lahko sodeluješ, komentiraš, a knjiga je rojena v nove vode, ki jih kot pisateljica nisem predvidela.«

Roman je osnovan na zgodovinskih dejstvih, ki jih je pisateljica zavila v pripoved, ki je mestoma tudi napeta. »Čeprav je bilo malo znanih dejstev iz založnikovega življenja, sem ga spravila pred življenjske preizkušnje: žena Slavica, pa odnos s Cankarjem in Župančičem in Henrikom Tumo kot njegovim kupcem in bralcem. Razgovor med podjetnikom in social-demokratom o marksizmu je nekaj, o čemer se je takrat v izobraženskih krogih veliko razpravljalo«, je dejala Tuma.

O pisateljici Tanji Tuma – Tanja Tuma, profesorica francoščine in angleščine, je zelo zgodaj svoje življenje zapisala knjigam. Po nekaj letih službovanja v Cankarjevi založbi, sprva kot urednica, nato direktorica Centra Oxford, je leta 1996 ustanovila svojo Založbo Tuma in v njej delala dvajset let. Kot pisateljica se je preizkusila v zgodovinskih romanih, piše jih v slovenščini in angleščini: Češnje, bele in rdeče (2015), Winds of Dalmatia (2013), Tito’s Legacy (2018) in White and Red Cherries (2016). Napisala pa je tudi sodoben roman o odnosu do umiranja Going My Way (2020)

Kot rečeno je spremno besedo v knjigi Brodník spisal Schwentnerjev največji poznavalec Rok Glavan, ki je izbral tudi več kot 30 fotografij založnika in njegovih izdaj. No, tu je še njegova kratka video izjava…

O romanu TAM DOLA, ZA ZIDOM – Črt Kanoni, dolgoletni radijski ter televizijski novinar in avtor biografije Moj oče, psihiater Kanoni, tudi v novi knjigi Tam dola, za zidom se vse raje vrača v otroštvo. Kraj njegovega otroštva pa je bil sploh zanimiv. Studenec! V ušesih mnogih ima to ime strašljiv prizvok, saj je nekoč tam domovala psihiatrična bolnišnica Studenec (danes Psihiatrična klinika Ljubljana).

V spominu Črta Kanonija, ki je kot otrok psihiatra živel v nevsakdanjem okolju bolnišnice, spoznal in se družil z mnogimi pacienti, pa je bilo na Studencu kot v pravljici. Če se danes z zaprtimi očmi vrne nazaj v čas izpred petdesetih let in prestopi nekdaj glavno vratarnico ob studenški vili, se pred njim izriše jezerce z ribami in lokvanji, brezov drevored in ribnik s čolnarno. Čudovito prizorišče za otroške igre in druženja! Spomini na prve izkušnje in preizkušnje so tako živi, kot bi se vse zgodilo včeraj.

Izjava Črta Kanonija: Svet Evrope je leta 1995 ob petdeset letnici konca druge svetovne vojne pričel s kampanjo »Vsi drugačni – vsi enakopravni.« Mlade Evropejce je skušal pritegniti k skupnemu cilju – ustaviti rasizem, antisemitizem, ksenofobijo in nestrpnost.

S to mojo knjigo sem želel opozoriti na nekaj podobnega. Namreč, bolj ko se pri nas razvija demokracija, več je kritikov psihiatrije. Češ, da je represivna, nedosledna, da ne spoštuje človekovih pravic ipd.

Ko človek izgubi tla pod nogami, si ne more pomagati sam. Stroka pač! In taka kakršna je, tako imamo. Bolj cenjeno in spoštovano v svetu, kot pa doma. In to že ves čas! Temelji so bili postavljeni že pred več kot stopetdesetimi leti. Vsekakor gre pri nizanju mojih prvih, nedolžnih otroških spominov za demistifikacijo psihiatrije kot stroke in kot prostora v katerem se nahajajo ljudje. Poznam veliko ljudi, ki so živeli v blokih, v barakah, v družinskih hišah, ampak med »norci« smo živeli le redki Studenčani. Z zidom obdani, da zunanji svet ni mogel do nas!

Prepričan sem, da je moj oče s tem, ko je svojo družino umestil v psihiatrično bolnišnico, imel v vidu nek specifičen socialni eksperiment, a žal o tem nisva nikoli govorila, pa tudi sam ni o tem ničesar napisal.

Že samo dejstvo, da smo otroci, ki smo živeli v dokaj nespecifičnem in po mnenju mnogih shizofrenem okolju, zrasli v odgovorne osebe, ki na psihiatrične bolnike gledajo kot na vse drugi ljudi z enakimi vatli, pove dovolj. Svet Evrope si je uvodni slogan sposodil od nas, Studenških otrok!

Na koncu dodajmo še to, da je roman BRODNÍK predstavljen na 480 straneh, zanj pa boste morali odšteti 32,99 evra, če ga želite imeti v lasti. Roman TAM DOLA, ZA ZIDOM pa bralcu ponuja polovico manj branja kot BRODNÍK, stal pa vas bi 27,99 evra. Zdaj veste vse, le do ene od knjižnih polic Mladinske knjige morate stopiti./Objavo pripravila Alenka T. Seme/Foto:LN

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s