Na AmChamovem Poslovnem zajtrku o slovenskem zdravstvu in o tem, v kakšni kondiciji bo po pandemiji?

Ljubljana, 9. junij 2021 – V Sloveniji moramo hitro doseči konsenz o tem, kakšen zdravstveni sistem si želimo. Stroški v zdravstvu naraščajo, prebivalstvo se stara, zato je nujno potrebno urediti zdravstveni sistem, ki bo vzdržen in ki bo v središče postavil pacienta, so se strinjali govorci na AmCham Poslovnem zajtrku.

Na kombo AmCham Poslovnem zajtrku z naslovom »Slovensko zdravstvo – v kakšni kondiciji bo po pandemiji« so sodelovali mag. Matej Beltram, dr. med., član civilnodružbenega gibanja ZDRAVSTVO.SI, Karel Loerts, generalni direktor KALCIO Healthcare, izr. prof. dr. Anže Burger, višji znanstveni sodelavec Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, in mag. Radivoj Nardin, direktor Splošne bolnišnice Izola. Pogovor, ki ga je povezovala Vida Dolenc Pogačnik, direktorica operative in vodja za mednarodno sodelovanje v AmCham Slovenija, je tekel o konsenzu o tem, kakšen zdravstveni sistem želimo, pod vprašajem je bila dostopnost zdravstvenih storitev ter poudarek na digitalizaciji.

Družbeni konsenz o zdravstvu

Matej Beltram je povedal, da če želimo v Sloveniji doseči konsenz o tem, kakšno zdravstvo si želimo, moramo najprej definirati pojme. »V Sloveniji nimamo javnega, ampak državno zdravstvo, saj se večina stvari opravi v državnih institucijah. Od nastanka naše države pa do danes je zdravstveni sistem doživel najmanj sprememb, zato je to še vedno statičen sistem, kjer ni v ospredju bolnik, ampak so v ospredju ustanove« je povedal Beltram. Dodal je, da v nasprotju s Slovenijo v zahodni Evropi prevladuje javno zdravstvo, ki pa je še vedno solidarno. »Vsi plačujejo prispevke, a je v ospredju bolnik, ki si lahko izbere, kam se bo šel zdravit« je povedal. Po njegovem mnenju bomo konsenz dosegli takrat, ko bo vsak plačnik zdravstvenega zavarovanja ugotovil, da si za ta denar zasluži več, boljšo in takojšnjo storitev. »Opozoriti je potrebno, da tu ne gre za privatizacijo zdravstva.

Če gledamo s stališča bolnika, je popolnoma vseeno, kje dobi storitev, v državnem zavodu ali pri zasebniku. Storitev bo enako dobra, le manj časa bo čakal. Če bo med izvajalci zdravstvenih storitev konkurenca, bo kvaliteta storitev boljša in čakalne dobe krajše«,je še dodal Beltram.

Tudi dr. Anže Burger je povedal, da je v Sloveniji problem, ker mešamo javno z državnim. »Potrebna je velika regulatorna vloga države, a to ne pomeni, da je država lastnica vseh ponudnikov zdravstvenih storitev«, je prepričan. Kot primer je navedel nizozemski ali švicarski zdravstveni sistem, ki sta dobra, kjer so zdravstvene storitve dostopne po relativno nizkih cenah zavarovanj in ni čakalnih dob. Ob tem je omenil še potrebno po liberalizaciji trga zdravstvenih zavarovanj, kjer bi morali po njegovem mnenju zapreti ZZZS in vpeljati na trgu zdravstvenih zavarovanj konkurenco. »Zavarovanje bi ostalo vzajemno in obvezno, bilo bi javno financirano, od tega ne bi bilo dobičkov. Država bi morala določiti osnovno košarico storitev, ki jih prinaša obvezno zavarovanje. Konkurenco na trgu pa bi dosegli z zavarovalnimi shemami, kjer pa bi bile zavarovalnice upravičene do dobičkov od dodatnih zavarovanj«, je povedal. Burger je dodal še, da stroški v zdravstvu naraščajo in da nam demografija deluje v škodo. »Stroški v zdravstvu naraščajo zaradi vse višjih plač, dražjih zdravil in opreme, bolj ko bomo razviti, večji delež naših dogodkov bomo morali dajati za zdravstvo. Če se bodo demografski trendi nadaljevali, bi to lahko reševali z večanjem sredstev, ampak ne bo dovolj denarja za investicije, zato je nujno potrebno urediti zdravstveni sistem, ki bo vzdržen zaradi staranja prebivalstva in naraščajočih stroškov«, je povedal.

Karel Loerts, ki se je oglašal z Nizozemske, je povedal, da perfektnega zdravstvenega sistema ni. Na Nizozemskem je uzakonjeno, da ima vsak posameznik zagotovljeno zavarovanje in dostop do zdravstvenih storitev, a da ima tudi njihov sistem številne izzive. »Eden od izzivov je ta, kako zapravimo denar, ki ga ni premalo, a če ga ne porabljamo smotrno, ga ni dovolj za vse. Imamo manj čakalnih vrst, a s takim pristopom imajo ljudje občutek, da lahko gredo v bolnišnice tudi, če ni nujno potrebno. Nimamo dovolj ljudi, saj če imaš več storitev, potrebuješ več ljudi. In pa pomanjkanje smernic predvsem pri inovacijah, ko denar prihaja od različnih virov«, povedal Loerts.

Radivoj Nardin pa je dejal, da ko govorimo, da je zdravstvo slabo, je potrebno pogledati tudi drugod po svetu. »Vsak sistem je sestavljen iz opreme in ljudi. Sistem, kot je zdaj, ne bo preživel, ker bo zmanjkalo denarja, a je potrebno spremembe uvajati postopno, ker je treba najprej razviti infrastrukturo, da lahko sploh delamo spremembe. Sem za podjetniško miselnost v zdravstvu in konkurenco, a morajo biti spremembe evolucijske, ne revolucijske«. je povedal direktor izolske bolnišnice.

Dostop do zdravstvenih storitev

Dr. Anže Burger je dejal, da imajo različne institucije različne vzroke za čakalne vrste, a da imajo tudi veliko skupnih točk, te pa so pomanjkanje kadra, prevelik obseg pravic glede na odobrena sredstva, težave zaradi nujnih napotnic, kjer prihaja do zlorab, velika razlika med normativi v javnem delu in pri zasebnih ponudnikih, veliko rezerv je še pri normah.

Matej Beltram je prepričan, da v Sloveniji na silo vzdržujemo sistem, ki ni vzdržen. »Skupna točka držav, ki imajo čakalne vrste, je statičen državni sistem financiranja v obliki prispevkov. V državah, kjer financiranje poteka v obliki zavarovanj, čakalnih dob ni«, je povedal in ob tem dodal, da sam ni za revolucionarne spremembe, ampak se le-te morajo zgoditi. »Že zdaj zamujamo, čas pa ni na naši strani. Spremembe rabimo hitro, a morajo biti premišljene«; je dejal. Po njegovem mnenju ne moremo govoriti, da imamo delujoč in dober sistem, če imamo čakalne dobe in se dogaja, da ljudje umirajo med tem in zato, ker čakajo.

Radivoj Nardin je nasprotno prepričan, da stanje ni tako alarmantno. »Sistem deluje, kar se je pokazalo tudi v krizi. V marsikateri državi, ki ni imela javnega sistema, se je zadeva sesula«, je povedal in ob tem dodal, da so čakalne vrste problem predvsem financ. »Če bi imele bolnišnice več denarja, bi se čakalne vrste zmanjšale. Program je omejen, določeno je, koliko denarja dobiš. Marsikje bolnišnice naredijo več programa, kot dobijo plačanih programov, to pa gre potem v stroške bolnišnice«, je povedal Nardin in ob tem dodal, da je prepričan, da zasebniki morajo vstopiti v sistem, saj se tako poveča konkurenca in se najdejo novi in boljši načini zdravljenja.

Ob tem je dodal še, da je velik problem v Sloveniji tudi kader, ki ga primanjkuje predvsem na primarni ravni, in pa standardi, kjer so se dogovorili za obseg dela, ki ostajajo enaki, čeprav bi se lahko bolje izkoristilo delo. »Čakalne dobe bodo zmeraj, izziv je, da tisti, ki rabijo oskrbo, pridejo na vrsto čim prej. Ko si enkrat v sistemu, boš dobil zelo dobro oskrbo, problem pa je priti v sistem«, je povedal. Karl Loerts je ob tem povedal še, da imajo tudi na Nizozemskem čakalne vrste, a da imajo nekaj res dobrih praks pri zmanjševanju le teh. »Čakalne vrste so dolge na področju mentalnega zdravja, na drugi strani pa specializirane bolnišnice zmanjšujejo čakalne vrste«; je povedal in predstavil primer bolnišnice za otroške bolnike z rakom, ki so jo ustanovili na Nizozemskem. Ob tem je dodal še, da je najbolj pomembna učinkovitost. »Ko okrepiš določen segment, dobiš večjo ekipo, si bolj fleksibilen in bolj kvaliteten. Potrebno je združevati različna zdravljenja, saj ko združiš in specializiraš, izvajaš več postopkov za višjo kvaliteto za pacienta«, je še dodal.

Digitalizacija in optimizacija

Radivoj Nardin je povedal, da se je izolska zgodba o digitalizaciji začela pred desetimi leti, ko so spoznali in ugotovili, da jim bo prineslo dolgoročno konkurenčno prednost, če bodo lahko delovali z manj kadri in resursi ter to investirali v kakovostno opremo in zadovoljne zaposlene. »Z dosedanjo digitalizacijo smo ogromno prihranili. Imamo 150 zaposlenih manj, porabimo 300.000 evrov na mesec manj, kar je več kot 3 milijone na leto. To lahko vložimo v opremo in delo opravimo učinkovito«; je povedal Nardin, a ob tem dodal, da bo morala država dobro razmisliti, kako izvesti digitalizacijo, ki je nujno potrebna. »V sredino smo postavili pacienta, okrog pa smo postavili ostale igralce. Zdravnik in sestra sta osrednji figuri, to pacienti vidijo. Vse ostale igralce pa lahko optimiziraš«, je povedal. »Kdor bo zamudil digitalizacijo, bo zamudil ogromno. Je pa najprej potrebno začeti s spremembami v glavi, z infrastrukturo in s popisom procesov«, je še dodal. »Vsaka organizacija, ki še ni naredila digitalne strategije, v prihodnosti ne bo mogla biti ponudnik zdravstvenih storitev«, je povedal Karel Loerts. »Tehnologija je ključnega pomena, vsak del zdravstvenega sistema mora biti integriran z IT sistemi«, je prepričan Loerts, ki je ob tem dodal še, da mora biti integracija zdravstvenega sistema ključnega pomena, saj je to tudi rešitev za bolj fleksibilno obravnavo, pacienti in njihove družine pa imajo dostop do vseh informacij.

Tudi dr. Anže Burger se strinja, da bo potrebno več sredstev investirati v digitalizacijo. »Stopnja digitalizacije zdravstvenih sistemov na globalni ravni je na le 25 odstotkih. Zdravstvo zaostaja za drugimi panogami, a se tudi tukaj že kažejo velike investicije«, je povedal. Ob tem je dodal še, da je prihodnost digitalizacije v tem, da bo premaknila fokus iz kurative na preventivo. »Vse naprave, ki jih lahko nosimo in ki so vedno bolj dostopne, bodo omogočale spremljanje vseh vrst metrik, ki bodo znale napovedovati zdravstvena stanja ljudi in omogočile zdravnikom precej več podatkov, kot jih imajo zdaj. To bo izboljšalo diagnostiko in obenem privarčevalo denar, saj bodo stroški na pacienta nižji«, je prepričan Burger, ki je optimističen tudi glede vpliva digitalizacije na razvoj zdravil.

Na dogodku sta v vlogi ključnih poslušalcev nastopila tudi Jurij Šorli, dr. med., direktor Bolnišnice Topolščica, in Ivka Glas, predsednica Združenja Europacolon Slovenija. Jurij Šorli je povedal, da so bolnišnice prepogosto socialni tampon za ljudi, ki so obnemogli, in si jih sistem podaja. »Ti ljudje so breme zdravstvenega sistema, pa bi morali biti breme socialnega sistema, zato resnično rabimo premišljeno in temeljito prenovo sistema, ne samo posameznih segmentov, kar pa je stvar politične volje«, je povedal. Ivka Glas pa je povedala, da jih skrbi predvsem pomanjkanje zdravnikov in premikanje postopkov. »Vse to vpliva na ljudi, paciente in družine. Ko človek zboli in potrebuje pomoč, potrebuje to hitro«, je dodala.

Zaključek današnje razprave bi lahko zapisali s tem stavkom, in sicer: »Zdravstveni sistem, kot ga imamo, ne bo preživel, zato so premišljene spremembe nujno potrebne. Velja dodati, da je zaključek pravi in logičen./LN/ AmCham

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s