Pri Mladinski knjigi ponovno založili Travniško kroniko nobelovca Iva Andrića

Ljubljana, 15. junij 2021 – Založba Mladinska knjiga je te dni na knjižne police položila delo Travniška kronika, nobelovca Iva Andrića. Gre za delo, ki je v slovenskem prevodu prvič izšlo leta 1948. Zdaj po sedemdesetih letih pa naj bi, kot pravijo založniki, končno nastopil čas za nov prevod te fascinantne knjige, ki med drugim upošteva številna pomembna znanstvena spoznanja, ki v času nastajanja prvega prevoda še niso bila dostopna.

In kdo je Ivo Andrić? – Ivo Andrić (1892–1975) je bil balkanski književnik in diplomat, ki je kot jugoslovanski pisatelj leta 1961 dobil Nobelovo nagrado, za katero je tisto leto kandidiral tudi J. R. R. Tolkien.

Andrić je začel svojo pot književnika kot pesnik in nadaljeval kot prozaist. V mladostnem obdobju je napisal vrsto novel in kratkih zgodb. Njegova najbolj znana dela so o zgodovini Bosne: romani Most na Drini, (predmetna)Travniška kronika in Gospodična, pa tudi daljša pripoved Prekleto dvorišče. Po mnenju mnogih literarnih zgodovinarjev so dela Ive Andrića izvrsten prikaz »Orienta v Evropi«, ki pa si ga lastijo tako Srbi, Hrvati, kot Bošnjaki. Čigav od naštetih, ki si ga želijo lastiti, se točno ne ve. Ve pa se, da je »last« vseh, ki jih zanimajo izjemno spisane knjige z bogatim prepovednim stilom.

In kaj bralcu ponuja Travniška kronika?  Izjemen opis se dogaja v bosanskem mestu Travnik v času Napoleona, s katerim bralcu s tolstojevskim zamahom in subtilnostjo oriše neskončne konflikte med velikimi silami, ki so se že takrat na tem območju brezkončno merile in dajale med sabo, za domače prebivalce pa se niso niti najmanj zmenile.

Velja dodati, da je zgodovinskost Andrićevih del le okvir in ozadje, bistvo pa so podobe različnih človeških usod. Namreč v Andrićevem celotnem pripovednem delu vedno živi množica človeških značajev in usod in po njih vsa pestrost in nasprotja bosanskega sveta, v katerem se prepletajo in zapletajo vzhod in zahod, civilizacija in zaostalost, mohamedanska, pravoslavna, katoliška in židovska verska pripadnost njenih prebivalcev, njihova nacionalna diferenciiranost, vse determiniranosti v različnih nasprotjih, ki pa jih vendarle vse skupaj združuje pokrajinsko in družbeno v bosanstvo. Vse to pa je Andrić znal zares mojstrsko prikazati s svojo izoblikovanostjo, kar pa je nedeljivo tudi od njegovega humanističnega odnosa do vseh, do dežele in ljudi.

A je zdaj jasno, zakaj je založba Mladinska knjiga te dni na knjižne police ponovno položila delo – Travniška kronika nobelovca Iva Andrića. Spoznanje o tem bo povsem znano, vsem in vsakomur, in sicer potem, ko bo prebran zadnji stavek Travniške kronike, ki pravi: »Hamdi beg je premolknil, ker mu je pošla sapa, drugi pa so molčali in čakali, kaj bo nemara še povedal, kadili in uživali v dobri, zmagoslavni tišini«

In za zaključek še ena Andrićeva večna misel»Če bi ljudje vedeli, kako malo pameti upravlja svet, bi umrli od strahu«/Objavo pripravila: Alenka T. Seme/

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s