Po 99 letih Mladinska knjiga spet poslovenila znameniti Tolstojev roman Vojna in mir

Ljubljana, 16. julij 2021 – Po 99 leti Mladinska knjiga spet poslovenila znameniti Tolstojev roman Vojna in mir. Znameniti roman Vojna in mir je prvič prevedel v slovenščino Vladimir Levstik, in sicer davnega leta 1932. Tega obsežnega in prevajalsko zahtevnega besedila pa se za našega naj založnika Mladinsko knjigo smelo lotila priznana prevajalka Lijana Dejak. Ta je v opombi prevajalke zapisala: »Bralci imamo včasih predsodke pred takimi ‘špehi’, kot je Vojna in mir, vendar je klasika lahko tudi zabavna. Ruski pisatelj in velik poznavalec književnosti Aleksander Genis je nekoč izjavil, da je Vojna in mir, ki je njegova najljubša knjiga sploh, roman za na plažo. Ta izjava me je najprej presenetila, ampak zdaj, ko ponovno pregledujem besedilo pred izidom, se popolnoma strinjam z njim: brez francoščine ne bo nobene ovire, da ne bi Vojne in miru brali na plaži, saj je kljub avreoli velike klasike ta roman v resnici preplet samih zanimivih zgodb, v katere se je pravi užitek potopiti kje ob morju /…/ Svet izpred dobrih dvesto let, še starejši od knjige, je bilo treba prenesti v sedanjost tako, da se bo bralec lahko vživel vanj, da bo skupaj z junaki preživljal njegove kataklizme in da bo odzvanjal v njem še dolgo po tistem, ko bo knjigo zaprl /…/

Sourednik knjige Vojna in mir Andrej Ilc pa je zapisal: Čeprav je roman Vojna in mir, ki je v ruskem izvirniku prvič izšel leta 1869, jasno umeščen v čas Napoleonovega pohoda na Rusijo (1805–1812), še zdaleč ni zgolj zgodovinski roman, temveč gre za monumentalno »fresko«, ki tedanje družbene razmere neprestano prepleta z duševnimi stanji in iskanji številnih junakov ter pred slehernega, tudi današnjega bralca razgrne cel svet in človeštvo v vsej njegovi raznolikosti in zapletenosti.
Eden največjih svetovnih pripovednikov Lev Nikolajevič Tolstoj (1828–1910) je svoj veliki roman pisal sedem let po deset ur na dan, prelistal je neštete knjige in drugo gradivo, obiskoval arhive in prebiral zasebna pisma. Njegova žena Sofija je besedilo kar sedemkrat prepisala, vse dokler se naposled ni izoblikovala maestralna, neponovljiva celota, iz katere s svojimi razmisleki, dvomi in spoznanji izstopajo značajsko markantne, a hkrati tako zelo človeške osebe, obenem pa se je Tolstoju z nezmotljivim čutom za dramatično posrečilo ustvariti serijo razgibanih, prepričljivih prizorov, katerih občečloveška vsebina nas nagovarja še danes.
Jorge Luis Borges je zapisal, da je klasična tista knjiga, ki jo je neki narod ali skupina narodov ali širši čas sklenil brati, kot bi na njenih straneh vse bilo premišljeno, usodno, globoko kot vesolje in zmožno neskončnih interpretacij. Vojna in mir je natanko takšna knjiga, saj nas ta univerzalni page-turner kot pristna umetnina z vsakim branjem na novo osmišlja in podpira v želji, da bi bolje razumeli svet.

Svetlana Slapšak je v spremni besedi zapisala:»Roman Vojna in mir je eksperimentalen: od objave v časopisnem podlistku v več nadaljevanjih, prek mikro in makrožanrskih prelivanj, faktografskih panoram in miturgične pripovedi, bipolarnih struktur in epskih opisov bitk, pretkanih s filozofijo, vse do likov, katerih lastnosti se menjajo med prostori poslovanja in prostori počitnikovanja – vse kaže na poskus odmika od utečenih vzorcev. In vendar bi se težko našel razlagalec, ki bi trdil, da je Tolstojev roman avantgarden. Povsem anahrono Tolstojev roman označujejo kot ‘klasični’ roman.«

O knjigi Vojna in mir so še povedali:


Pavel Basinski, avtor biografije o Tolstoju: »Vojna in mir je marsikaj: roman o vojni, družinska saga, ljubezenska zgodba. A navsezadnje je to pripoved o ljudeh, ki želijo najti smisel, o deželi ki jo je uničila vojna, o družbenih spremembah in duhovni zmedi, ki preplavijo človekove možgane.«

Claudio Magris: »Tolstoja je mogoče brati – in to se tudi dogaja – pri štirinajstih in v bistvu razumeti vse, čeprav poznejša branja odkrivajo neštete dodatne vidike in pomene; pri teh letih sem torej prvič prebral Vojno in mir in to branje je zame usodno.«

Vera Brnčič, iz spremne besede v zbirki Sto romanov: »Tolstojev roman izžareva velikansko življenjsko silo in je kljub grozi in smrti v njem vendarle slavospev življenju. Življenje je neuničljivo, dokler ljudje iščejo in trpijo, dokler upajo in so pripravljeni dajati upanje drugim.«

Roman avtorja grofa Leva Nikolajeviča Tolstoja (rodil se je 9. septembra 1828, umrl pa 20. november) je prvič izšel med letoma 1865 in 1869 v reviji Ruskij vestnik. Roman Vojna in mir pojmujemo za enega največjih romanov vseh časov. Roman je prvič izšel med letoma 1865 in 1869 v reviji Ruskij vestnik.

No in zdaj je po 99 letih Mladinska knjiga spet poslovenila znameniti Tolstojev roman Vojna in mir, ki ga je vredno prebrati./Objavo pripravila: Alenka T. Seme

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s