V Avstriji kar 1,8 milijona prebivalcev s tujim rojstnim mestom, kar pa predstavlja 20,1 odstotka vseh prebivalcev

Dunaj/Ljubljana, 28. oktober 2021 – V Avstriji (ta pokriva 83.879 km² ozemlja in ima približno 8,5 milijona prebivalcev) je v začetku leta 2021 živelo okoli 1,8 milijona ljudi s stalnim bivališčem, ki se niso rodili v Avstriji, kar pa predstavlja dobro petino, oz. 20,1 odstotka vseh prebivalcev Avstrije. Kot poroča avstrijski časnik Heute, je po podatkih avstrijskega integracijskega sklada to skoraj 13-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2016.

Delež prebivalstva s tujim krajem rojstva, merjen glede na celotno prebivalstvo zveznih dežel (teh ima Avstrija devet – Dunaj, ki je glavno mesto, je tudi samostojna dežela), je bil najvišji na tej lestvici prav Dunaj s 37,1 odstotka, najnižji dele pa beleži dežela Gradiščanska z 12 odstotki. V zvezni prestolnici živijo prebivalci številnih narodnosti, največ prebivalcev živečih v Avstriji je rojenih v Srbiji, sledi Turčija in Nemčija, kar prikazuje naslednja grafika – aktivna povezava.

Od začetka leta 2016 se je delež priseljencev najbolj povečal na Štajerskem (13,4 odstotka), Zgornji Avstriji (16,2 odstotka) in Tirolskem (19,2 odstotka). Najmanjše povečanje pa je zabeležila Spodnja Avstrija, in sicer 11,3 odstotka.

Glede na trenutne številke priseljencev je avstrijska ministrica za integracijo Susanne Raab za Heuete povedala : »Prvič se je v Avstriji vsak peti prebivalec rodil v tujini. Zato je integracija vseh skupin prebivalstva pomembnejša kot kdaj koli prej. To je ogromen izziv in zato je potreben jasen pristop za integracijo tega prebivalstva v avstrijsko družbo. Država zagotavlja obilico integracijskih ukrepov, pomembno pa je tudi, da se ti ukrepi preveč izkoriščajo. Zato bo treba nekaj spremeniti, saj stanje dokazuje, da je integracija zahtevna naloga.”

No, rekli boste, in kako je v Sloveniji? Tako, kot kaže tabela SURS. Je pa v Sloveniji težava tudi ta, da nekateri priseljenci celo po tridesetih letih in več življenja v Sloveniji še ne znajo slovensko, čeprav so deležni ustreznega brezplačnega izobraževanja. O integracijskih pristopih pa je škoda besed. Namreč tega vprašanja se v Sloveniji nihče ne loteva poglobljeno, da ne govorimo o socialnih transferjih, ki se namenjajo za novo doseljeno prebivalstvo. Je pa res, da večino tujcev v Slovenijo prihaja iz Balkana, ki ob prihodu še vedno mislijo, da Jugoslavija še vedno obstaja. Torej, da smo vsi še vedno “naši”./LN/JT

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s