Znani nagrajenci 14. Slovenskega bienala ilustracij 

Ljubljan, 15. november 2021 – V okviru 14. Slovenskega bienala ilustracij, ki so ga zaradi slabe epidemiološke slike in ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa, morali odpreti, na Facebook strani Cankarjevega doma, in sicer danes, 15. novembra, ko so podelili tudi nagrade, plakete in priznanja Hinka Smrekarja.

Dodajmo, da bo 14. Slovenski bienale ilustracij, ki je organiziran v koprodukciji z Zvezo društev slovenskih likovnih umetnikov – ilustratorsko sekcijo javnosti na voljo za ogled v Galeriji Cankarjevega doma, od 16. 11. 2021 do 31. 3. 2022.

Žirijo za izbor razstavljenih del in odločitev o nagradah na 14. SBI sestavljajo: Tatjana Pregl Kobe (predsednica), Petra Černe Oven, Silvan Omerzu, Zvonko Čoh in Nina Pirnat Spahić (kot stalna organizacijska članica žirije). Žirija je aprila 2021 pregledala 126 prijavljenih ilustratorskih projektov in na razstavo uvrstila 81 avtorjev, kar je največ doslej.

Konec oktobra je žirija med prijavljenimi deli izbrala (poleg nagrajenca za življenjsko delo, akademskega slikarja, ilustratorja Daniela Demšarja, ki je bil izbran in objavljen že prej) še 13 nagrad, ki so navedene v nadaljevanju, in sicer:

Nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo je prejel Daniel Demšar – Zaradi obsežnega in kakovostnega ilustratorskega opusa, inovativnosti pri iskanju novih tehnoloških procesov tiskanja na papir ter brisanja meje med ilustracijo in sliko, predvsem pa zaradi globokih sledi, ki jih pušča za sabo v svetu knjižne avtorske ilustracije, Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov predlaga akademskega slikarja, ilustratorja Daniela Demšarja za prejemnika nagrade Hinka Smrekarja za življenjsko delo. Nagrajenec za življenjsko delo je na razstavi predstavljen zunaj tekmovalnega dela bienala z izborom ilustracij in knjig. Besedilo za katalog (Zabrisane meje med sliko in ilustracijo) je o umetniku zapisala umetnostna zgodovinarka Olga Butinar Čeh.

Nagrado Hinka Smrekarja je prejela Lila Prap za ilustracije v avtorski slikanici Ptiči?!, ki jo je leta 2019 v zbirki Žlabudron izdala Založba Mladinske knjige (Ljubljana).

Obrazložitev: Likovni izraz Lile Prap, ustvarjen s suhimi pasteli na temno, večinoma črno podlago, je na prvi pogled prepoznaven. Pri njenem domišljijskem in ustvarjalnem pristopu, pri čemer se avtorica približuje logiki svojega (najmlajšega) občinstva, gre za dojemanje na ravni intuitivnih vtisov celote. Otrok že v predbralnem obdobju lahko te ilustracije dojame, jih začuti in posvoji. Nazorno berljive barvne ploskve so med seboj jasno razmejene, se ne stikajo in ne prekrivajo, značilen je tudi vselej uporabljen črni rob ob naslikanih podobah. Pastelne barve so na črni podlagi intenzivnejše, izrazito sijoče. Poslikane površine, ki jo prepredajo majhne temne pike, imajo prepoznavno površinsko strukturo, kar omogoča (tudi) hrapavost podlage. Kot v dosedanjem, v svetu že desetletja priznanem delovanju je tudi v ilustracijah za slikanico Ptiči?! jasno razpoznaven njen poenostavljeni in z znakovnimi diagrami elegantno prečiščeni slog. Živali v tej (tudi tokrat z lastnim besedilom obogateni) slikanici) so prijazne nosilke pripovedi. Risbe v slikanici so brez iluzijske globine, vabijo zgolj s ploskovitimi likovnimi učinkovinami ter duhovitimi in estetsko v obrobja vnesenimi kratkimi besedili. Barve so podane ploskovno, vsaka je na slikovno podlago enakomerno nanesena. Značilna je mehkoba površin, ki pa kljub temu ne delujejo medlo, temveč so v osrčju vsake posamezne barve podobe očarljivo razgibane. V svetu, nasičenem s podobami dvomljive umetniške vrednosti, ki jih posredujejo sodobni komunikacijski mediji, je za dovzetne otroške duše izredno dragocena priložnost stika z zelo kakovostnimi ilustriranimi knjigami, kot so njene slikanice.

Plaketo Hinka Smrekarja je prejela Ana Zavadlav za ilustracije v knjigi Jež in samoten občutek nizozemskega pisatelja Toona Tellegena, ki jo je leta 2020 izdala Založba Mladinska knjiga (Ljubljana).

Obrazložitev: S prepričljivo likovno govorico Ana Zavadlav že desetletja ustvarja barvne ilustracije za otroke, ki hudomušno vznikajo na krilih njene domišljije. Včasih, ko išče različne likovne rešitve in kombinacije, s katerimi postopno sestavlja prizore, je njen pristop bolj razumski, drugič bolj neposreden in spontan. Prav osvežujoče drugačne so njene mojstrske črno-bele ilustracije, ki prepletajo strani obeh knjig nizozemskega pisatelja Toona Tellegena. Oba junaka, črička in ježa, je narisala podobno, v črno-beli tehniki z ogljem. Z dodanimi prizori iz narave je podkrepila samotno občutje tako, da je iz podzavesti tihotapila spontane linije, in pisateljevo poetično simboliko še posebej rahločutno približala bralcem.

Plaketo Hinka Smrekarja je prejel Peter Škerl za ilustracije slikanice Rajski vrt: Zgodba o Sloveniji nemške zbirateljice ljudskega slovstva Erike Eichenseer, ki jo je leta 2021 izdala Založba Miš (Dob pri Domžalah).

Obrazložitev:  Za vsako pravljico, zgodbo ali pesem ima ilustrator Peter Škerl svoj slikarski odgovor, vedno pravljičen in resničen obenem, vselej dopolnjen s posebej dognanimi in ubranimi barvnimi odtenki. Nezgrešljivo samosvoj slog dopolnjuje včasih preprosta, drugič zapletena likovna (slikarska, risarska, mešana) tehnika, ki nikoli ne privede do nerazumljive upodobitve besedila. Ilustrator vselej uporablja tista orodja in tiste likovne prijeme, ki sodijo k besedilu, za katero nastanejo. Inovativne so tudi barvno harmonične ilustracije o bogu, ki mu je nadel povsem samosvojo izvirno podobo. Z veščino ustvarjene krhke slikarske kompozicije simbolno prepričljivo nagovarjajo gledalca dvojezične slovensko-angleške slikanice Rajski vrt.

Priznanje Hinka Smrekarja je prejela Mojca Cerjak  za ilustracije v knjigi Sr(e)čna dežela ob pesmih Zvezdane Majhen, ki jo je leta 2015 izdala Založba Ajda (Murska Sobota).

Obrazložitev:  Z akvarelno izbrano barvno paleto tke Mojca Cerjak lastne domišljijske pripovedi ob verzih pesnice, s katero sta že dolgo ustvarjalno povezani. Njen, tokrat poetično modro obarvani svet predstavlja naravno okolje in malega bralca (skupaj z verzi) nežno opominja, da moramo zanj poskrbeti, ilustracije, v katerih bolj sledi namigu kot smislu pesmi, predstavljajo njene miniaturne pravljične svetove, saj se v nekatere izmed njih pritihotapi zgodba, ki ni le vizualni prevod pesmi, ob kateri je nastala.

Priznanje Hinka Smrekarja je prejel Matija Medved za digitalno ilustracijo Prvi koraki, nastalo leta 2020.

Obrazložitev: Matija Medved, ki je že med študijem veljal za kakovostnega in drznega risarja, verjetno najbolj po svojem značilnem spontanem slogu, ter ki je z nežnimi, majhnimi in nevsiljivimi podobami ilustriral odmevno posthumno izdajo poezije Toneta Pavčka, znova preseneča. A le na videz. Njegova nova vizualna pustolovščina resda spominja na tehniko pointilizma, ki se s strukturiranjem barvnih točk šele v gledalčevem pogledu poveže v podobo, a osrčje izvirne digitalne živobarvne podobe je osebna, intimno nežna izpoved. Njegova zgodba.

Priznanje Hinka Smrekarja za poljudno-znanstveno ilustracijo je prejela Lidija Plestenjak  za ilustracijo Crested Owl (Lophostrix cristata), izvirnik je nastal leta 2019.

Obrazložitev: Mlada ilustratorka Lidija Plestenjak se preizkuša na področju, ki kaže resničnost, a kot selekcioniran prikaz informacij, za katere želimo, da jih gledalec razume in si z njimi širi svoje poznanje. Pri tem izkorišča zakone estetike in pravila likovne teorije. Znanstvene ilustracije, ki prečijo umetnost in znanost, podobe živali (kot je podoba sove), vedno znova prikažejo kot čudeže narave, ob katerih gledalec lahko le obnemi.

Posebno pohvalo je prejela Huiqin Wang za ilustracije ob besedilu Milana Dekleve v knjigi Mala Alma na veliki poti, ki jo je leta 2020 v zbirki Velike slikanice izdala Založba Mladinske knjige (Ljubljana).

Obrazložitev: Huiqin Wang je povezovalka kitajske in slovenske kulture, kar je doslej uspešno realizirala tudi v nekaterih dvojezičnih avtorskih slikanicah. V slovensko-kitajski slikanici Mala Alma na veliki poti po lastni idejni zasnovi še posebej osvetljuje povezave svetovne popotnice Alme M. Karlin s Kitajsko in odstira njene zgodovinske dosežke medkulturnih povezav. Za izvirne ilustracije praviloma večjih dimenzij je kot vselej uporabila stare tehnike slikanja s čopiči na poseben papir, na katerem popravki niso mogoči.

Posebno priznanje za mladega ustvarjalca je prejel Jure Brglez za digitalno ilustracijo Čapljina pečenka (Lahkonočnice), ki je bila leta 2020 ustvarjena kot naslovna ilustracija za A1.

Obrazložitev:  V delih ilustratorja mlajše generacije Jureta Brgleza se zrcali pristna zvedavost do učenja novega. Njegove digitalne ilustracije za Čapljino pečenko so del izvirnega projekta Lahkonočnice po naročilu A1. Čaplja, česen, čebula, čili in drugi izgovori za logopedsko večerno telovadbo ob pravljicah z Brglezovim digitalnim plastenjem oživijo v sveži in sodobni interpretaciji. Podobe navdušijo s skritimi detajli, nepričakovanimi barvami, izvirnostjo v teksturah in ob spogledovanju s ponavljajočimi se vzorci.

Posebno pohvalo po izbiri člana žirije Silvana Omerzuja je prejela Ana Maraž za ilustracije ob besedilu pisatelja Mateta Dolenca v knjigi Kako dolg je čas, ki jo je leta 2019 izdala Založba Beletrina (Ljubljana).

Obrazložitev:   Monokromne ilustracije Ane Maraž so bolj malo podobne resničnosti, nekoliko odstopajoče od konkretne besedne predloge, močno stilizirane in puščajo mlademu bralcu svobodno pot za domišljijsko sooblikovanje podobe pisateljevih junakov. Zanjo je preprostost zelo pomembna in vztrajno išče vedno nove poti vanjo. Njene ploskovite likovne rešitve, v katerih lahko z minimalističnimi rešitvami suvereno pove največ, so sveže, njene podobe v tehniki kolaža in tuša dihajo na belini papirja.

Posebno pohvalo po izbiri člana žirije Zvonka Čoha je prejela Maja Šubic  za ilustracije izvirnega romana pisatelja Ivana Tavčarja v knjigi Visoška kronika: Dramatizacija v poljanskem narečju – Andrej Šubic, ki jo je leta 2020 izdala Založba Modrijan (Gorenja vas – Poljane).

Obrazložitev: Ob stoletnici prve objave je izšel izvirni roman Visoška kronika z desetimi celostranskimi ilustracijami Maje Šubic. V belino vsake podobe so z značilnim kolažiranjem duhovito umeščeni emblematični elementi pripovedi, kot so beneški cekin in samokres, zadovoljni pujsi in grad, žebelj, igla in oster kamen. Razen podobe Visokega se prizori ne izgubljajo v nazornem ilustriranju pripovedi, medtem ko odsotnost figur duhovito blaži izvirno navzoča figurica hudiča.

Posebno pohvalo po izbiri članice žirije Petre Černe Oven je prejela Andreja Gregorič za ilustracijo Mestno življenje III, ki je leta 2020 nastala v mešani tehniki in kolažu.

Obrazložitev: Alenka Gregorič v svojih kolažnih ilustracijah prikazuje mestne ulice Ljubljane, pa tudi hiše in trge nekaterih drugih starih mest. S svojimi idejami ohranja spomin na nekaj, kar je lahko tudi naš skupni kolektivni spomin. Njena dela obravnavajo temo urbanega v kombinaciji z intimno poetiko avtorice, ki je pogosto obarvana s humorjem in igrivostjo. Je mala kradljivka drobnih trenutkov, ki se še vedno čudi stvarem okrog sebe in vidi detajle, ki jih večina nikoli ne opazi.

Posebno pohvalo po izbiri predsednice žirije Tatjane Pregl Kobe je prejela Eva Mlinar za ilustracije ob besedilu Eve Mahkovic v knjigi Vinjete Straholjubca, ki jo je leta 2019 izdal Zavod VigeVageKnjige (Ljubljana).

Obrazložitev: Ilustracije Eve Mlinar so nastale za inovativno zastavljeno knjigo kot skupen projekt z avtorico besedila, saj so besede in podobe v njuni knjigi enakovredno prepletene. Izdelane so v mešani tehniki, večina pripada digitalnemu kolažu, največ fragmentov pa prihaja iz historičnih grafik in srednjeveških iluminiranih rokopisov. Izvirno groteskne, nadrealistične in duhovito sveže, a tu in tam skoraj strašljive kolažne ilustracije so namenjene potapljanju v ekscentrične vizualne pokrajine simbolov in podob.

Posebno pohvalo žirije za zamisel in izpeljavo projekta je prejela Tamara Rimele za ilustracije v knjigi Sto dejstev o Prekmurju, ki jo je leta 2019 izdal Pomurski muzej (Murska Sobota). 

Obrazložitev: Ilustracije Tamare Rimele v tehniki linoreza v kombinaciji z računalniško grafiko so polne pastoralno-nostalgičnega izraza, a piktogramsko abstrahirane. To jih postavlja v današnji čas, s čimer dosegajo svoj namen v knjigi Sto dejstev o Prekmurju. Podlaga za ilustracije je predano raziskovanje tematike, tudi obrtniških znanj. Premišljena uporaba barvne podlage, ljubezen do klasične grafične tehnike in usklajenost z oblikovalko Brigito Klajnšek so vodila v odličen izdelek.

DOSEDANJI NAGRAJENCI SLOVENSKEGA BIENALA ILUSTRACIJ

Glavno priznanje bienala – nagrado Hinka Smrekarja so doslej prejeli: Marija Lucija Stupica (dvakrat), Dušan Muc, Rudi Skočir, Zvonko Čoh, Jelka Godec Schmidt, Alenka Sottler, Kostja Gatnik, Danijel Demšar, Peter Škerl, Hana Stupica, Damijan Stepančič in Milan Erič.

Doslej je bilo podeljenih dvanajst nagrad za življenjsko delo, in sicer so jih prejeli:  Marlenki Stupici, Ančki Gošnik Godec, Jelki Reichman, Mariji Vogelnik in Milanu Bizovičarju, Marjanci Jemec Božič, Štefanu Planincu, Meliti Vovk, Kamili Volčanšek, Jožetu Ciuhi, Marjanu Mančku in Kostji Gatniku./LN/Foto: press CD

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s