Ljubljana, 17. november 2021 – Za vse ljubitelje dobrega branja je založba Mladinska knjiga (MKZ) na svoje knjižne police postavila, kar nekaj zanimivih knjig. Da bi ljubitelji knjig poglobljeno pokukali vanje, naj predstavimo, kaj so ob popotnici do knjižne police povedali soustvarjalci le teh. Na predstavitveni novinarski konferenci so o novostih, ki jih je priplavila založba Mladinska knjiga, iste pospremili do polic, se razume predvsem do bralcev, urednica založbe Alenka Vilar, avtor »popotnic« (spremnih besedil) Boštjan Narat ter avtorja »slovenjenja« knjig Anja Zag Golob in Boštjan Gorenc – Pižama.

Ob tokratni predstavitvi novosti je svoje povedala tudi Suzana Tratnik, ki je edina domača avtorica, katere knjiga AVA dopolnjuje knjižne novosti našega največjega založnika. Namreč ostale knjige, ki jih bomo predstavili, so ustvarili tuji avtorji. Se razume, izjemni avtorji!

AVA – Suzane Tratnik – Ava ni pridna punčka. Pogosto ima težave z učitelji in vrstniki, zdi se, da se ves čas bojuje s svetom, ki jo obkroža. Navzven je nedostopna, neustrašna, a za to zunanjo podobo se skriva vse kaj drugega. Zaupa se le Vesni in ta je zanjo ves svet. Avina mama je pijanka, njen zadnji fant je bil narkoman, doma živi v hudem zanemarjenju in revščini, neredko gre spat lačna. Potem pa se nekega dne mama ne vrne domov in prepuščena je sama sebi, skriva se pred vsemi, dokler je v roke ne dobi njena nasilna babica …In? Nadaljnje razkrivanje prepuščamo vam.  

O avtorici pa to: Suzana Tratnik (1963) je za svoje delo prejela številna priznanja, med drugim tudi nagrado Prešernovega sklada. V romanu Ava, ki je bil nominiran za nagrado modra ptica 2020, ničesar ne olepšuje. Brezkompromisno prikaže življenje na socialnem dnu, ustvari pa močno junakinjo, ki ob podpori odprtih in sočutnih ljudi na koncu le lahko zre v svetlejšo prihodnost.

HOBIT – J. R. R. Tolkien/Prevod: Dušan Ogrizek/ – »V duplini pod zemljo je nekoč živel hobit.« Tako se začenja čarobna pripoved o Srednjem svetu, ki se je z leti, tako kot njen prvi stavek, zapisala v srca in zavest preštevilnim mladim in odraslim bralcem. J. R. R. Tolkien (1892–1973) je s pustolovščino Bilba Bogatina iz Bogatega brega položil enega temeljnih kamnov fantazijske literature, iz katerega je pozneje vzcvetela trilogija Gospodar prstanov. Bilbova odisejada je v angleškem izvirniku prvič izšla leta 1937, v slovenščini pa leta 1986. Po njej so nastale številne dramske, radijske in televizijske predelave, med njimi odmevna filmska saga Petra Jacksona, ki vselej znova potrjujejo Hobitovo mesto v kanonu klasične književnosti. Ob novi izdaji je pred bralci osvežen in posodobljen prevod Dušana Ogrizka.

»Povest o odisejadi hobita Bilba je tudi roman o pustolovščini življenja in o potovanju k samemu sebi. To pa je potovanje, na katero se ne podajamo le enkrat v življenju. Nemara se prav zato toliko bralcev znova in znova vrča k Hobitu in odkriva v njem vedno kak nov čar …«

O avtorju – J.R.R. Tolkien (1892–1973) je oče sodobne fantazijske književnosti in skorajda ne potrebuje predstavitve. Rodil se je v Južn Afriki, kjer je njegov oče delal kot vodja banke. Pri treh letih se je z materjo in bratom vrnil v Anglijo, kjer je ostal vse življenje. Že kot mlad je pokazal veselje do starih jezikov, ki ga je zaznamovalo z izbiro poklica. Diplomiral je iz stare norveščine, sodeloval pa je tudi pri pisanju Oxfordovega angleškega slovarja. Poučeval je staro angleščino, obenem pa še vrsto drugih jezikov. A jezike si je tudi izmišljal. Tako je v okviru Srednjega sveta, kamor je postavil vse svoje pripovedi od Hobita in Gospodarja prstanov do Sllmariliona, ustvaril vrsto jezikov in pisav, ki so jih uporabljala tamkajšnja bitja. Poleg fantazijskih del je napisal vrsto znanstvenih razprav, pero pa je uporabil tudi za pisanje pesmi.

Leta 1972 je prejel častni naziv komendnik Britanskega imperija (CBE) in častni doktorat Oxfordske univerze iz književnosti. Umrl je leto kasneje, njegovo literarno zapuščino pa je v upravljanje prevzel njegov najmlajši sin Christopher.

Konec – Mats Strandberg/ Prevod: Lucija Stupica/ – Zemlji se približuje uničujoč, gromozanski komet, datum in ura, ko se bo vse končalo, sta znana. Sedemnajstletni Simon hoče zadnje dni življenja preživeti z ljudmi, ki jih ima rad, še posebej pa s Tildo, punco, ki ga je zapustila kmalu zatem, ko je svet izvedel grozljivo novico. A Tilda izgine in Simon se v obupu zateče k njeni najboljši prijateljici Lucindi, ki se je v osamo umaknila zaradi smrtonosne bolezni že prej. Potem pa najdejo Tildino truplo in Simon naenkrat postane glavni osumljenec. Dnevi do konca sveta se odštevajo, Simon in Lucinda pa želita le priti resnici do dna …

Apokaliptični roman švedskega pisatelja Matsa Strandberga (1976) si zastavlja vprašanje, kaj je najbolj pomembno, ko se tvoj čas izteka, ob tem pa razgalja odnose v družbi ter preizprašuje bistvo človeškosti in ljubezni. Leta 2020 je bil uvrščen na častno listo IBBY.

O avtorju – Mats Strandberg (rojen 1976) je švedski avtor – Njegov prvenec je bil Jaktsäsong, objavljen leta 2006. Njegov fantazijski roman za mlade odrasle Cirkeln, prva knjiga v trilogiji Engelsfors, napisana skupaj s Saro Bergmark Elfgren in objavljena leta 2011, je bil nominiran za avgustovsko nagrado v mladinski književnosti. Še to! Strandberg je pisal tudi grozljivke.

JAZ SEM TAK, TI SI TAK – Labor Ateliergemeinschaft/ Prevod: Anja Zag Golob/ – Noro, kako smo si različni! Eni smo zasanjani, drugi stvarni, enim je vse težko, drugim nič, eni so veliki, drugi majhni, eni imajo drugačno polt kot večina okoli njih, vse to pa je čisto normalno. Pred vami je nenormalno fina knjiga o normalnosti!

Ampak kaj sploh je normalno? Ta knjiga se ukvarja ravno s tem: v njej so slike, stripi, fotografije, zabavne in razmišljujoče domislice in zgodbe, ki nas spodbudijo, da ljudi začnemo opazovati na nov, drugačen način. Kažejo nam, da nam je skupnega več, kot si mislimo. Ta knjiga nas opogumlja, da smo taki, kakršni pač smo, in da tudi drugim dovolimo biti to, kar so – normalni, ampak vseeno samosvoji.

O avtorjih – To posebno knjigo so ustvarili priznani nemški umetniki Anke Kuhl, Alexandra Maxeiner, Jorg Muhle, Moni Port, Natascha Vlahović, Philip Waechter ter Zuni in Kirsten von Zubinski, povezani v združenje Labor Ateliergemeinschaft. Med drugim je bila nominirana za nagrado deutscher jugendliteraturpreis 2018.

MICENI SVOBODNI MOŽJE – Terry Pratchett/Prevod: Boštjan Gorenc/ –  Fanika se zdi čisto navadna deklica, a njen pogled na svet je drugačen. Vidi stvari, ki jih drugi ne. Na primer povodno pošast in micene modre možiclje, ki se menijo o kraji ovac. Ko njenega vratca ugrabi vilinska kraljica, ga lahko reši le ona. Skupaj z modrimi možiclji se pogumno poda na pot, na kateri se prepletata resničnost in neizprosno okruten svet prebivalcev vilinske dežele.

O avtorju – Neizmerno priljubljeni in s številnimi nagradami ovenčani angleški pisatelj Terry Pratchett (1948–2015) je po vsem svetu najbolj znan po obsežni seriji fantazijskih romanov o svetu Plošče. Tudi knjiga Miceni svobodni možje je umeščena v ta svet in zdaj jo lahko v prevodu Boštjana Gorenca končno beremo v slovenščini./Objavo pripravila Alenka T. Seme/Foto in video ATS/LN