Ljubljan/Beograd, 28. november 2021 – V Slovenijo se iz Srbije le vrača 13 slovenskih filmov, ki jih je leta 1968 producent Triglav film predal v hrambo v Jugoslovansko kinoteko, ker sam ni imel primernega depoja za njihovo hrambo.

Leta pogajanja o vračilu slovenskih filmov, ki so prva filmska klasika in so bili od leta 1968 zgolj predani v hrambo v Jugoslovansko kinoteko, so se končala z dogovorom, po katerem bo Slovenija plačala Srbski kinoteki, za hrambo svojih filmov nadomestilo za leta hrambe med 1991 in 2021, in sicer 43.791,57 evrov.

Velja vedeti, da je leta 1968 Republiški komite za kulturo SRS vse do leta 1990 sklepal pogodbe o hrambi navedenih filmov z Jugoslovansko kinoteko in ji za hrambo plačeval dogovorjeni znesek nadomestila. Z osamosvojitvijo Slovenije je ta zadeva ostala nerešena. Plačila za hrambo so se prekinila. Z Jugoslovansko kinoteko se je Arhiv Republike Slovenije že pred leti začel pogovarjati o izročitvi filmov. Nasprotna stran je to pogojevala s plačilom nadomestila hrambe od leta 1991 naprej.

V Arhivu Republike Slovenije so na podlagi zneska iz zadnje pogodbe leta 1989 pripravili izračun nadomestila za hrambo od leta 1991 do 2021 s pripadajočimi obrestmi ter ga uskladili z Jugoslovansko kinoteko. Zato so pripravili predlog pogodbe, s katero se je slovenska vlada (26. novembra 2021) seznanila in k njej dala soglasje, da se nadomestilo poravna.

Torej, bomo zdaj po dolgih pregovarjanjih in moledovanjih, ko seveda odštejemo 43. 791,57 evra zamudnine, dobili nazaj svoje filme, in sicer: Na svoji zemlji, Trst, Kekec, Jara gospoda, Svet na kajžarju, Dobri stari pianino, Dobro morje, Akcija, Veselica, Ti loviš, Naš avto, Tri četrtine sonca, Balada o trobenti in oblaku).

No, pa si poglejmo kratek povzetek o filmih, ki so jih Srbi »hranili« za nas, da so zaslužili 43.791,57 evra:

Na svoji zemlji – Na svoji zemlji je prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film. Gre za vojni film, posnet v črno-beli tehniki v letih 1947 in 1948. V okviru podjetja Triglav film ga je režiral France Štiglic, prvič pa so ga predvajali 21. novembra 1948. Film je posnet po noveli Očka Orel Cirila Kosmača.

Film Trst – Trst je slovenski črno-beli dramski film iz leta 1951 v režiji Franceta Štiglica po scenariju Franceta Bevka. Prikazuje boj za osvoboditev Trsta v drugi svetovni vojni med gestapovci in partizanskimi enotami po kapitulaciji Italije.

Kekec – Film Kekec (1951) v režiji Jožeta Galeta je nastal po priljubljeni istoimenski zgodbi Josipa Vandota, ki se dogaja v idilični vasi sredi slovenskih gora, v kateri živi deček z imenom Kekec (igral ga je Matija Barl, slovenski igralec, prevajalec in producent, * 17. februar 1940 Ljubljana, umrl 3. avgust 2018, Marezige).

Jára gospôda – Jára gospôda je slovenski igrani film iz leta 1953. Scenarij je Bojan Stupica napisal na osnovi istoimenske povesti Janka Kersnika. Film je bil nominiram za zlatega leva na Beneškem filmskem festivalu.

Svet na kajžarju – Svet na Kajžarju je slovenski dramski film iz leta 1952 v režiji Franceta Štiglica, posnet po istoimenski povesti Ivana Potrča.

Dobri stari pianino – Dobri stari pianino je slovenski črno-beli dramski film iz leta 1959 v režiji Franceta Kosmača. Posnet je po istoimenski radijski igri Franeta Milčinskega – Ježka in se dogaja v času druge svetovne vojne.

Dobro morje – Dobro morje je slovenski črno-beli dramski film iz leta 1958 v režiji Mirka Groblerja po scenariju Ernesta Adamiča. Film prikazuje boj ribiča proti pokvarjenemu lastniku tunolovke in gostilne.

Akcija – Akcija je slovenski črno-beli vojni dramski film iz leta 1960 v režiji Janeta Kavčiča po scenariju Marjana Rožanca. Film prikazuje poskus preboja skupine partizanov iz okupiranega mesta.

Veselica – Veselica je slovenski črno-beli romantično-dramski film iz leta 1960 v režiji Jožeta Babiča po istoimenski noveli Bena Zupančiča. Dogajanje je postavljeno v čas po koncu druge svetovne vojne v Ljubljano, kjer poskuša nekdanji partizanski kurir Aleš, ki je v bojih izgubil roko, znova zaživeti.

Ti loviš – Ti loviš je slovenski črno-beli mladinski detektivski film iz leta 1961 v režiji Franceta Kosmača po scenariju Mije Kalan. Prikazuje skupino otrok na počitnicah, ki ob igri o detektivih ujamejo pravega tatu.

Naš avto – Naš avto je slovenski film iz leta 1962 v režiji Františka Čapa. Scenarij je napisal Čap po predlogi pisatelja Vitomila Zupana. Film, burka na temo avtomobila kot statusnega simbola, je čez leta pridobil status klasike. Kritiki in gledalci ga v času nastanka niso dobro sprejeli.

Tri četrtine sonca – Tri četrtine sonca je slovenski črno-beli dramski film iz leta 1959 v režiji Jožeta Babiča. Film je postavljen v čas po drugi svetovni vojni, ko se skupina nekdanjih taboriščnikov z vlakom vrača domov.

Balada o trobenti in oblaku – Film Balada o trobenti in oblaku je slovenski partizanski film režiserja in scenarista Franceta Štiglica, posnet po istoimenskem romanu Cirila Kosmača.

Prav je, da se je vlada tako odločila in da bomo dobili nazaj trinajst slovenskih celovečernih filmov (negativ slike in tona), ki so izjemno pomemben in neprecenljiv del slovenske kulturne in filmske dediščine. Srbi pa so še enkrat dokazali, kdo je bil gospodar v Jugoslaviji in kako je treba ravnati z nedoslednimi Slovenci./LN