Strokovnjaki razpravljali o priložnosti za podjetja in širšo družbo na področju trajnosti in upravljanja z energijo

Ljubljana, 16. februar 2022 – Na posvetu Energetsko fit za prihodnost o izzivih za gospodarstvo v luči zelenega prehoda, ki je potekal včeraj, 15. februarja, so zbrani strokovnjaki razpravljali o priložnosti za podjetja in širšo družbo na področju trajnosti in upravljanja z energijo.

Kot je v uvodu povedal državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, se stvari na tem področju hitro spreminjajo, kar kaže tudi primer Nacionalnega energetskega načrta, ki ga moramo v Sloveniji po dveh letih in pol prenoviti zaradi vsega, kar prinašajo novi pogoji in stanja na področju trajnosti in upravljanja z energijo. Poleg prehoda na obnovljive vire energije je izziv tudi učinkovita raba energije. Cene, kot smo jih poznali do letošnjega decembra, na žalost ne bodo več takšne, kot so bile, je še podaril Košorok.

Slovenija po njegovih besedah potrebuje velik načrt, kaj zares želimo in kako bomo v prihodnje upravljali energetsko intenzivne panoge. Po besedah člana uprave družbe Petrol Jožeta Bajuka pa bo v prihodnjih letih, ko bomo izvajal energetski prehod, posebej pomemben zemeljski plin. »Gre za tranzicijski energent, pomemben v procesu umika z “bolj umazanih” energentov. Njegove prednosti so nižji ogljični odtis in že zgrajena infrastruktura. Po njegovem pa je energent prihodnosti vodik. V prihodnje bomo namreč priča vse večjemu vključevanju vodika v različne razvojne projekte,« je dejal Bajuk. »Slovenija bi potrebovala lastno strategijo glede vodika, saj bi to koristilo podjetjem«, je še prepričan Bajuk.

Znano je, da se Evropa po koronski krizi intenzivno usmerja v transformacijo v nizkoogljično gospodarstvo. Celotna družba, s tem pa tudi podjetja, vključno s slovenskimi, bodo morala temu prilagoditi svoje poslovne modele. O tem in o drugih energetskih izzivih so v Hiši EU in preko spleta danes soočili poglede sogovorniki iz Bruslja, ministrstva za infrastrukturo in slovenskega gospodarstva.

Zeleni prehod ni le nuja, ampak tudi velika priložnost, saj bo spodbudil preobrazbo gospodarstva in družbe. »Kar 30 % programov iz dvobilijonskega finančnega okvirja 2021-2027 in instrumenta Next Generation EU je namenjenih podpori podnebnim ukrepom. 37 % načrtov in ukrepov iz okrevanja in odpornosti mora prispevati k podnebnim ciljem. Nujno je doseči prehod na okolju prijaznejši energetski sistem, zlasti z rabo obnovljivih virov energije,« je poudarila Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Razmere se hitro spreminjajo, zato potrebujemo odzivno prilagajanje

Si danes še lahko privoščimo status quo in nadaljevanje poslovanja kot doslej? To vprašanje si je zastavil Blaž Košorok, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, ki meni, da časa za odlašanje ni več, cilj celotne EU pa je enak: doseganje brezogljične in podnebno nevtralne družbe. Poleg prehoda na obnovljive vire energije je izziv tudi učinkovita raba energije. Na ministrstvu zato pripravljajo nujne posodobitve Nacionalnega energetskega podnebnega načrta, sprejet pa naj bil prihodnje leto, je povedal Košorok in dodal, da bo potrebna ambicioznost pri učinkoviti rabi energije in zmanjševanju emisij. Dodaten izziv za Slovenijo pa bo po njegovih besedah prenova stavbnega sektorja.

Sloveniji manjka ambicioznosti

Prav ambicioznost je tisto, česar po besedah Roberta Kaukewitscha, vodje sekcije v enoti za obnovljive vire in energetske integracijske politike pri Evropski komisiji, manjka Sloveniji. Kot je dejal, bo revizija direktive o obnovljivi energiji (Renewable Energy Directive) na ravni EU vzpostavila kriterij vsaj 40 % deleža obnovljivih virov do leta 2030. Pred tem je bil ta delež 32 %. »Slovenija doslej ni bila preveč ambiciozna pri določanju ciljev pri obnovljivih virih do leta 2030, saj si je za cilj določila 27 %,« je izpostavil Kaukewitsch. Ovire na poti do večjega deleža obnovljivih virov energije so v Sloveniji upor javnosti, varovanje narave – izpostavil je območje Natura 2000 – in stroški.

Krepitev zelenega financiranja

Vincent Duijnhouwer, pomočnik direktorja za zeleno gospodarstvo in podnebne ukrepe (GECA) pri Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), je predstavil program financiranja prehoda v zeleno gospodarstvo oziroma GET 2021-25 (Green Economy Transition). EBRD bo po besedah Duijnhouwerja do leta 2025 okrepila zeleno financiranje do deleža 50 %. Hkrati ima banka za cilj, da v prihodnjih petih letih pomaga znižati izpuste toplogrednih plinov za vsaj 25 milijonov ton.

Potrebujemo posebno strategijo za vodik

Pomembno vlogo na poti energetske transformacije imajo tudi podjetja. Jože Bajuk, član uprave družbe Petrola, pravi, da njihov regijski pristop sloni na več stebrih: na izboljševanju energetske učinkovitosti, vključno z razvojem mreže polnilnic, na vlaganju v proizvodnjo, razvoju trajnostne mobilnosti in na pametnem upravljanju z energijo. Cilj Petrola do leta 2025 je iz obnovljivih virov energije dosegati proizvodnjo 160 megawatov električne energije, kar je skoraj 80 % več kot leta 2020.

Bajuk je poleg vetrne energije, s pomočjo katere na Hrvaškem že oskrbujejo 45 tisoč prebivalcev, in sončne energije posebej izpostavil zemeljski plin. Pomembna je tudi krepitev deleža biogoriv, v prihodnosti pa bomo priča vse večjemu vključevanju vodika v različne razvojne projekte. EU ima namreč do leta 2030 cilj vzpostaviti 20 %, do leta 2050 pa 40 % delež vodikovih virov energije. »Slovenija bi potrebovala lastno strategijo glede vodika kot energenta, saj bi to koristilo podjetjem,« je prepričan Bajuk.

Cilj jeklarja: do 30 % nižji odtis do 2030

Družba SIJ Acroni je primer energetsko intenzivnega podjetja in deluje v panogi, ki v svetu prispeva 8 % ogljičnega odtisa. SIJ Acroni se mora za doseganje energetske učinkovitosti posluževati različnih tehnoloških rešitev, je povedal Branko Žerdoner, glavni direktor v družbi. Tako izvajajo nenehne izboljšave, od novih investicij v opremo in razvoj, optimizacije delovanja naprav in proizvodnih procesov do energetskega menedžmenta; vsi našteti procesi imajo vključen vidik energetske učinkovitosti.

V podjetju krepijo trajnost tudi preko uporabe brezogljičnih goriv in z nadomestnimi materiali, kot je biopremog. Skupaj z lastno sončno elektrarno in vodikarno ter nadaljnjo uporabo odvečne toplote izvajajo postopen prehod v nižji ogljični odtis. »Vsi ti ukrepi lahko prispevajo med 25 do 30 % znižanja odtisa, ob rasti proizvodnje, ki jo načrtujemo do leta 2030,« je pojasnil Žerdoner in dodal, da cilja ni mogoče doseči brez partnerstev z močnimi energetskimi skupinami in državo.

V načrtu tudi razvoj vetrnih parkov

Dejan Božič, strokovni direktor organizacijske enote energetika na Slovenskem državnem holdingu, je poudaril, da so poleg finančnih kazalnikov uspešnosti upravljanja, ki jih pri družbah v lastništvu države spremlja SDH, pomembni tudi kazalniki trajnostnega poslovanja, med katerimi je tudi ogljični odtis. Strateške usmeritve pri upravljanju kapitalskih naložb SDH so med drugimi razvoj vetrnih parkov, digitalizacija, uporaba in proizvodnja vodika, razvoj geotermalnih projektov in povečanje domačih proizvodnih zmogljivosti za obnovljive vire energije. Posebno mesto zajema tudi jedrska energija, ki je za Slovenijo strateška, je dodal Božič. Kot pravi, je ključno za energetsko preobrazbo moderno omrežje, saj brez tega ne moremo doseči učinkovitega energetskega prehoda.

Jedrska energija zapolnjuje prostor, ko ni sonca in vetra

Slovenija je in bo ostala jedrska država. Tako zemeljski plin kot jedrska energija sta del nizkoogljične EU. »To sta vira, ki pomagata zagotavljati energijo, kadar ni sonca in vetra. Vodik je gotovo eden izmed alternativnih virov. Je pa zaenkrat to še drag energent. Postopno prehajamo v fazo, ko se bo izraba tega vira izplačala,« je na vprašanje, ali je Slovenija energetsko dobro pozicionirana, odgovoril državni sekretar Blaž Košorok.

Jože Bajuk je povedal, da smo bili v preteklosti mnogokrat kritični do vpliva vetrnih in sončnih elektrarn na okolje, sedaj pa se izkazalo, da je to vir, ki lahko bistveno pripomore k povečanju deleža OVE. Branko Žerdoner je prepričan, da je energent prihodnosti za industrijo vodik, ki ga bodo podjetja vedno bolj vključevala v svoje procese.

»Prehod na obnovljive vire energije bo za podjetja tudi velik investicijski zalogaj. Bodo pa družbe zaradi trajnostne usmeritve lahko pridobile zadostne količine kapitala po dobrih cenah,« pa je povedal Dejan Božič in dodal, da bomo zaradi trajnosti živeli bolj kakovostno.

Dogodek je povezoval Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve.

Celoten dogodek je povezoval Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve, ki so ga organizatorji prenašali v živo preko spleta in si ga lahko ogledate TUKAJ.

Velja dodati, da smo se, ker se sami nismo neposredno udeležili zanimivega in zelo pomembnega posveta – Energetsko fit za prihodnost o izzivih za gospodarstvo v luči zelenega prehoda – odločili, da njihovo sporočilo za javnost s pogledi udeležencev posveta predstavimo svojim bralcem in zainteresirane javnosti. No, pa tudi politikom, ki bodo v prihodnjih tednih, pred volitvami, deležni vprašanj, kako si oni zamišljajo energetsko samozadostno v Sloveniji./ LN in Inštitut za strateške rešitve

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s