Gertrud Rantzen zaključuje 15-letni mandat predsednice Slovensko-nemške gospodarske zbornice

Ljubljana, 1. marec 2022 – Gertrud Rantzen, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice, zaključuje 15-letni mandat dela na zbornici, in sicer 30. marca 2022.  Gertrud Rantzen, ki je zbornico pred 15 leti tudi ustanovila, izpostavlja, da je zgodba Nemčije in Slovenije zgodba o uspehu. To velja zlasti za slovensko-nemške gospodarske povezave, ki so že od slovenske osamosvojitve temelj prijateljskih odnosov med državama.

Kot pravi, ustanoviteljica Slovensko-nemške gospodarske zbornice je uspeh to, da je več kot 300 nemških podjetij, odkar so bile vzpostavljene gospodarske povezave z Nemčijo, priča o dobri povezanosti obeh držav. Obseg zunanje trgovine dosega že skoraj 12 milijard evrov. Močne in utrjene bilateralne gospodarske povezave pa kljubujejo vsem krizam in izzivom.

Slovensko-nemška gospodarska zbornica je imela pri tem razvoju ključno vlogo. Leta 2006 je začela delovati kot majhna zbornica s šestimi zaposlenimi in 50 člani. Od ustanovitve se je število članov povečalo za kar petkrat. Danes je Slovensko-nemška gospodarska zbornica največje bilateralno gospodarsko združenje v Sloveniji in hkrati najpomembnejši glas nemških in slovenskih podjetij ter ponudnik storitev, ki se osredotočajo na potrebe strank. Njen cilj ob tem še vedno ostaja enak – poglabljanje gospodarskih povezav med Slovenijo in Nemčijo. K temu spada tudi ekskluzivni dostop do svetovne mreže nemških industrijskih in trgovinskih zbornic ter gospodarskih zbornic v tujini, ki se združujejo pod okriljem Združenja nemških gospodarskih zbornic. Poleg tega ima Slovensko-nemška gospodarska zbornica izvrstno lokalno mrežo.

Slovenija je leta 2004 postala članica Evropske unije (EU), leta 2006 pa je Gertrud Rantzen prišla v Slovenijo, z namenom ustanovitve Slovensko-nemške gospodarske zbornice. »Zelo prijetno je bilo delati v takšni državi, ter spremljati njen vstop in prva leta članstva v EU. V tem obdobju se je pojavila tudi zamisel o ustanovitvi bilateralne zbornice, ki je bila po zelo težkih začetnih korakih uresničena pred natanko 15 leti. Slovenija je imela stabilno politično večino, gospodarstvo je bilo v razcvetu in prišli so številni nemški vlagatelji, da bi sodelovali pri vzponu.« Se svojih začetkov v Sloveniji spominja Gertrud Rantzen. Kot izpostavlja, je gospodarski vzpon v letih 2008 in 2009 prekinila finančna in gospodarska kriza, ki pa ni škodovala slovensko-nemškim gospodarskim odnosom – nasprotno: kriza je pokazala, kako stabilni so bili te odnosi že prej.

V letu 2021 rekordna vrednost v zgodovini slovensko-nemške trgovine

V nadaljevanju predsednica tudi izpostavlja, da se je obseg trgovine med Slovenijo in Nemčijo, ne glede na padec v letu 2020, v letu 2021 povečal z 10,5 milijarde evrov na skoraj 13 milijard evrov. To ne pomeni le 21,3-odstotnega povečanja v primerjavi s prejšnjim letom, temveč tudi rekordno vrednost v zgodovini slovensko-nemške trgovine. »Slovenija se je tako v primerjavi s prejšnjim letom izboljšala še za eno mesto in se uvrstila na 35. mesto med najpomembnejšimi trgovinskimi partnericami Nemčije. Tudi v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije se je Slovenija izboljšala za eno mesto in je sedaj na 17. mestu najpomembnejših evropskih trgovinskih partneric Nemčije. Poleg tega je Slovenija še vedno ena od redkih držav, ki lahko v zunanjetrgovinski bilanci z Nemčijo zabeleži plus. To so zelo dobri podatki, ki kažejo na tesno medsebojno povezanost naših gospodarstev.«

Glede izzivov Slovenije pa predsednica Gertrud Rantzen sporoča, da je pandemija Covid-19 pokazala, da se Slovenija na gospodarske krize ne more prožno odzvati, saj delovna zakonodaja nima instrumentov politike trga dela, ki bi bili pomembni za gospodarstvo, kot je na primer skrajšani delovni čas. Sicer je prišlo do njegove uvedbe, a v praksi zadeva še zdaleč ni uveljavljena.

Kot dobro stran pandemije Gertrud Rantzen vidi modernizacijo gospodarstva. »Nemška podjetja se bolj osredotočajo na zanesljivost dobavnih verig in dobaviteljev in ne samo na ceno, kot pred nekaj leti. Zaradi digitalizacije se je posledično povečala tudi avtomatizacija, sledil je trend spletne prodaje ter uveljavitev dela od doma.« Kot izpostavlja Gertrud Rantzen, je Slovenija zanimiv dobaviteljski trg za zahodne trge. Zlasti za Nemčijo, med drugim tudi v povezavi z e-mobilnostjo, potencial pa imajo tudi nove tehnologije, kot je npr. razvoj vodikovih tehnologij v sodelovanju z nemškimi podjetji.

  • Slovensko-nemška gospodarska zbornica s sedežem v Ljubljani je del globalne mreže bilateralnih nemških gospodarskih zbornic, ki se nahajajo v več kot 90 državah po svetu. S ciljem spodbujanja trgovinskih in poslovnih odnosov med Slovenijo in Nemčijo je zbornica, od svoje ustanovitve leta 2006, prvi naslov za nemška podjetja in združenja glede informacij o slovenskem trgu in prvi naslov za slovenska podjetja ter združenja glede informacij o nemškem trgu./LN/TD/

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s