Novo na naših knjižnih policah: Cankarjeva založba predstavili nove knjižne izdaje

Ljubljana, 11. marec 2022 – Pri Cankarjevi založbi so, včeraj, 10. marca, ob prisotnosti uredniške ekipe založbe in nekaterih avtorjev, predstavili nove knjižne izdaje, ki bodo z zanimivimi knjigami, ki so jih založili, te dopolnile knjižne police in tako ljubiteljem knjig omogočili, zanimiva branja. Ljubitelji knjige pa bodo po predstavljenem izbirali med štirimi novimi izvirnimi deli in dvema zanimivima knjižnima prevodoma.

  • Izbor novosti je tokrat naslednji: Zakaj ne pišem Dijane Matković, Praznovanje Toneta Peršaka, Tu sem: zgodbe, ki jih ne želimo slišati avtorjev Andraža Rožmana, Nike Kovač in Klare Širovnik, Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi Alenke Kepic Moharter Wolf Hall Hilary Mantelv prevoduDušanke Zabukovecinizbor poezije Dama in samorog Mile Haugoveki jo je prevedel Andrej Pleterski.

Izvirna dela:

Dijana Matković se je predstavila s svojim avtofikcijskim, esejističnim romanom Zakaj ne pišem, v katerem prek prizorov iz svojega življenja, ki so močno prepleteni z družbeno in literarno refleksijo, pripoveduje o silnicah, ki deprivilegiranim skupinam v družbi onemogočajo eksistenco in ustvarjanje.

Roman Praznovanje Toneta Peršaka se kot družbenozgodovinska analiza in interpretacija izkušnje nekdanjega sistema navezuje na Peršakova romana Usedline (2013) in Preobrazbe (2017), hkrati pa razlikuje od njiju, saj nima avtobiografske osnove. Je življenjska zgodba glavnega junaka in hkrati družinska kronika, ki zaobjame skoraj celo stoletje.

Tu sem: zgodbe, ki jih ne želimo slišati avtorjev Andraža RožmanaNike Kovač in Klare Širovnik, ki bralcu ponujajo portrete ljudi, ki se navadno ne prebijejo v časopise ali knjige, če pa že, se o njih piše z nemalo predsodki in stereotipi.

Avtorica Alenka Kepic Mohar v svoji knjigi Nevidna moč knjig: branje in učenje v digitalni dobi, ki je izšla v zbirki Bralna znamenja, razčleni, na kakšen način je digitalna revolucija vplivala na branje in učenje. Digitalni pripomočki so predrugačili materialno kulturo ‒ in človekove kognitivne procese. Vse to v nov položaj postavlja založništvo, knjige in proces izobraževanja.

Knjižna prevoda:

Wolf Hall avtorice Hilary Mantel je zgodovinski roman, postavljen v prvih trideset let 16. stoletja, na dvor Henrika VIII., in spremlja strmi vzpon Thomasa Cromwella do mesta kraljevega ministra in motorja britanske reformacije. Roman je prevedla Dušanka Zabukovec.

Slovaška pesnica Mila Haugová je ena najpomembnejših avtoric srednjeevropske in svetovne literature, doslej je izdala 23 pesniških zbirk in bila prevedena v večino evropskih jezikov. Leta 2014 je prejela najuglednejšo slovaško nagrado za literaturo, nagrado Dominika Tatarke, leta 2021 pa veliko nagrado vilenica. Izbor poezije Dama in samorog je prevedel Andrej Pleterski./Objavo pripravila: Alenka T. Seme/Video in foto: Alenka T. Seme/

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s