Novosti na knjižnih policah MK, ki jih ne smete spregledati

Ljubljana, 31. marec 2022 – Pri Mladinski knjigi so ta torek, 28. marca, pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili knjižne novosti, ki jih bodo postavili na knjižne police. Sodeč po predstavljenem bodo ljubitelji branja, z dopolnitvijo knjižnih polic naše največje založbe, deležni zajetnega svežnja vrhunskega prevodnega leposlovja za odrasle, in sicer v zbirkah Roman in Kapučino.

Kako so priprave za dopolnitev knjižnih polic potekale, sta na posebni novinarski konferenci s prevajalkami predstavila urednika založbe Darja Marinšek in Andrej Ilc, in sicer v znameniti knjigarni Konzorcij v Ljubljani, kjer vam bodo tokratne novosti MK na voljo. In to je v uvodu povedala urednica Darja Marinšek:

Prva novost – Novost v zbirki Kapučino je tudi družbenozgodovinski roman Dežela drugih, prva knjiga napovedane trilogije tudi pri nas priljubljene francoske pisateljice maroških korenin Leïle Slimani. Avtorica se v njej loteva vprašanj (post)kolonizacije in položaja žensk v Maroku. Knjigo je prevedla Saša Jerele.

  • Francoska pisateljica maroškega rodu Leiïla Slimani se je proslavila z romanom Uspavanka, v katerem načenja vprašanje družine, vprašanje ženske, izkoriščanja. Deloma se teh tem loteva tudi v svojem novem romanu, ki je pravzaprav prvi del trilogije z naslovom Dežela drugih. V tem romanu je črpala navdih iz zgodbe svoje lastne rodbine in zasnovala nekakšno družinsko sago, ki jo je povezala z osvobajanjem Maroka izpod kolonialne oblasti in hkrati tudi z bojem žensk za osebno svobodo. Zgodba se začne, ko se ognjevita mlada Mathilde zaljubi v maroškega vojaka v francoski vojski Amina. Poročita se in se po koncu vojne preselita v Maroko ter se ustalita na kmetiji na obrobju mesta Meknes. Amin ima s kmetovanjem zelo velikopotezne načrte. A ker je poročen s Francozinjo in tudi prežet s francosko kulturo, je nekako ujet med dvema ognjema. Na drugi strani je Mathilde kot Francozinja seveda neprestano v bojih s tamkajšnjimi togimi običaji, pestita jo tudi samota in pomanjkanje. In ta dva različna svetova, ki sta vsak zase dežela drugih, poskušata nekako sobivati na intimni ravni in sta hkrati tudi odsev nekega širšega družbenega dogajanja. V tem času, v petdesetih letih prejšnjega stoletja, se namreč v Maroku odvija boj za neodvisnost. Ta boj spremljajo nemiri in nasilje, torej maščevanje na eni strani, na drugi strani pa poskusi sprave. Na eni strani zatekanje k tradicionalnim vrednotam, na drugi strani k modernim vrednotam. Zdi se mi, da je Leïila Slimani odlično ujela prav to večplastnost. Ravno to je mogoče ena njenih glavnih odlik. Ne podlega namreč niti viktimizaciji niti obsojanju, svojih junakov ne prikaže ne črno-belo ne poenostavljeno in je ves čas na strani življenja. Osebe so prav zato zelo prepričljive. V prvi vrsti je taka glavna junakinja Mathilde, ki recimo svoje domače sredi maroškega podeželja utruja s svojimi alzaškimi segedini in praznovanjem božiča, hkrati pa ves čas niha med uporništvom in nujnim prilagajanjem.  Roman Dežela drugih zelo dobro prikaže, kako težko je v vsakdanjem življenju presegati takšna nasprotja in kako boleče kompromise to v resnici terja.  Roman ima seveda svoje nadaljevanje. V naslednjem delu spremljamo Mathildino hčerko in neodvisni Maroko, ki si v teh spremenjenih razmerah iščeta novo identiteto.

Druga novost – V prevodu Sovretove nagrajenke (Sovretova nagrada je nagrada za vrhunske književne prevode, ki jo vsako leto podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev) Marjance Mihelič je izšel roman Magnetni hrib madžarske pisateljice mlajše generacije Réke Mán-Várhegyi. Z nagrado Evropske unije za književnost ovenčano delo je doma obveljalo za knjigo madžarskega gibanja #jaztudi.

  • Magnetni hrib lahko beremo tudi kot družinski roman, saj avtorica predmet svojega zanimanja oziroma neformalnega raziskovanja najde v treh različnih zasebnih okoljih – v buržujski družini iz Budimpešte, konservativni krščanski družini iz province in delavski, postkomunistični družini z mestnega roba. Skozi drobce družinskih zgodb se pred bralcem zarisuje panorama sprememb, ki jih je madžarska družba doživela od časov socializma do danes. Roman je med bralci in kritiki obveljal tudi za »knjigo madžarskega gibanja #jaz tudi«, saj načenja številne teme, od ženske identitete do odgovornosti intelektualcev v sodobni Madžarski. Réka Mán-Várhegyi je napisala izjemno, večplastno delo o problemih izključenosti in odrinjenosti v družbi in akademskem svetu, o feminizmu, ženskem pisanju in seksualnosti, kompleksnosti družinskih in medgeneracijskih odnosov in o izzivih, s katerimi se soočajo ženske v hierarhično oblikovani družbi, ki ji načelujejo moški. To je roman o preteklosti, ki nas določa, pa tudi o možnosti, da se stvari spremenijo.

Tretja novost – Roman španskega pisatelja Ivána Repile Deček, ki je Atili ukradel konja so angleški kritiki označili za mojstrovino na 110 straneh. Za odličen prevod te presunljive parabole o solidarnosti je poskrbela Vesna Velkovrh Bukilica.

  • Kratki roman španskega pisatelja Ivána Repile je presunljiva parabola o solidarnosti: dva brata, Mali in Veliki, sta ujeta na dnu vodnjaka. Preglobok je, da bi splezala ven, njegove stene se strmo dvigajo »kot topo prisekana prazna piramida«. Ne vemo, zakaj sta tam, čeprav drugi vedo za njuno stisko, zato bralec domneva, da ne gre za nezgodo. V začetku veliko energije vlagata v to, da bi se rešila, kličeta na pomoč, a to hitro opustita; sledi spodletel poskus, da bi Veliki zalučal Malega ven.Imata malho, v kateri je hlebec kruha, a ga ne pojesta, saj naj bi ga dala materi. Na tem mestu, postane očitno, da je zgodba alegorija – vprašanje je le, alegorija česa. V samem besedilu najdemo kar nekaj namigov. No, več vam nebi razkrivali, ker to razkriva roman.

Četrta novost – Na knjižne police je postavljen težko pričakovan in kritiško opevan prozni prvenec Bežen trenutek bajnosti ameriškega pesnika vietnamskih korenin Oceana Vuonga. Lirično pripoved, ki prinaša rahločutni portret napetega, a ljubečega odnosa med mamo in sinom. Ob tem velja omeniti, da sta ta izjemni prvenec prevedli Anja Zag Golob in Katja Šaponjić.

  • Ocean Vuong, ameriški pesnik vietnamskih korenin, se predstavlja s proznim prvencem Bežen trenutek bajnosti., Toki je sinovo pismo materi, ki ne zna brati. Cuki, prvoosebni pripovedovalec, je pisatelj, ki razmišlja o svojem o otroštvu in mučni izkušnji odraščanja v Združenih državah Amerike kot gej in priseljenec, ob dveh ženskah, materi in babici, ki sta pobegnili iz od vojne opustošenega Vietnama. Kot je avtor dejal v enem od svojih nastopov, je ena od nevarnosti prvoosebnega pripovedovanja to, da se jaz hitro spremeni v črno luknjo, ki pogoltne vse, ostane samo jaz, jaz, jaz. Zavedajoč se, da tak pogled s seboj prinaša tudi veliko odgovornost, je prvoosebno pripoved spremenil v snop svetlobe, ki ga ves čas obrača navzven. Skozi pogled pripovedovalca na ženski, ki sta ga vzgojili, si bralec lahko ustvari predstavo o tem, kdo je pripovedovalec in kako vidi svet – ne le na podlagi tega, kar pripovedovalec pove o sebi. Skozi anekdote, ki jih Cuki pripoveduje v svojem pismu, krpanka njegovih spominov prerašča v zgodbo o staranju, izgubi nedolžnosti, medgeneracijskem prenosu travme in kompleksnosti ameriške identitete. Velja dodati – Ocean Vuong (1988)  je za pesniški prvenec Night Sky with Exit Wounds med drugim prejel nagrado T. S. Eliota in Whitingovo nagrado. Njegov prozni prvenec Bežen trenutek bajnosti pa je bil leta 2019 nominiran za nagradi Carnegie Medal, PEN/Hemingway in ameriško državno nagrado za književnost ter obveljal za enega najpomembnejših ameriških romanov leta.

Peta novost – Je delo priznanega pisatelja Javiera Cercasa, ki je v knjigi z naslovom Slepar popisal neverjetno zgodbo človeka, ki je veljal za poosebljenje antifašizma, dokler se ni izkazalo, da je za nos vlekel vso Španijo. Pod prevod se je podpisala Sara Virk.

  • Kdo je bolj zlonameren lažnivec – zanikovalec holokavsta ali slepar, ki se izdaja za žrtev holokavsta? Zanikovalec milijone ljudi obtožuje grozljive goljufije in žali spomin na vse, ki so trpeli in umrli, pa tudi njihove potomce. Slepar pa holokavsta ne zanika, ampak ga izpričuje, trdi, da je eden od preživelih. Ko je njegova prevara razkrinkana, to vrže dvom tudi na vse, katerih trpljenje je bilo resnično, in kar je najbolj žalostno, priliva olja na ogenj zanikovanja. To je le eno od zagonetnih vprašanj, ki se zastavljajo ob branju romana Slepar Javierja Cercasa o Enricu Marcu, resničnem človeku, ki še vedno živi v Barceloni in se je izdajal za žrtev holokavsta, njegova zgodba pa je pred leti razburila Španijo. Kot lažnivca so ga razkrinkali že leta 2005, a se še zdaj, ko se bliža svojemu 100. rojstnemu dnevu, vztrajno brani, da ni šlo za prevaro, da je v njegovi zgodbi le nekaj manjših »netočnosti« in »pomot«.  Cercas (1962) je eno velikih imen sodobnega španskega in evropskega romanopisja, zaslovel je z romanom Vojaki iz Salamine (20021), njegova knjiga o Marcu pa je v Španiji izšla leta 2014. V slovenščini smo jo dobili v času, ko je vprašanje, kako ločiti lažno in zavajajoče od resnice, v ospredju političnih in drugih razprav.  Cercas pravi, da ga ne zanima toliko, ali je Marco lagal (čeprav to vprašanje spremeni v napeto zgodovinsko kriminalko), ampak zakaj je lagal. Španci so Marcu dolgo verjeli, nasedli so mu milijoni, vključno s politiki. Zato to ni le knjiga o Marcu, temveč o Španiji in Špancih, pravzaprav kar vseh nas.

Zdaj poznate novosti, ki jih je založba Mladinska knjiga položila na knjižne police. Vi pa boste odločili, kaj boste izbrali in kdaj boste segli po predstavljenih knjigah in uživati ob branju zanimivih del tujih ustvarjalcev./Objavo pripravila: Alenka T. Seme – tudi video in foto/

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s