Z vlakom v mesto dveh krokarjev

Ljubljan/Metlika/Ljubljana, 2. april 2022 – Metlika je mesto v Sloveniji, ki leži na levem bregu reke Kolpe tik ob meji s Hrvaško. Gre za mesto, bolje rečeno mestece, ki ima zanimivo in burno zgodovino.

Mesto je zanimivo tudi zato, ker daje videz utrdbe. Zanimiv je tudi mestni grb, katerega ob silhueti gradu dopolnjujeta dva krokarja, ki sedita na gradu (v Metliki imajo lep grad), ki naj bi bila pred tem le navadna grajska stražarja. Krokarja pa naj bi postala, vsaj tako navajajo zgodovinski zapisi, ko so Metliko in grad napadali Turki. Ker stražarja nista upoštevala naročila grofice, ta naj bi namreč stražarjema naročila, da zbudita vse hlapce, ki naj branijo grad pred Turki. Ker sta zaspala je jezna grofica, ko je ugotovila, da sta stražarja zaspala in tako omogočila Turkom, da so se prebili v grad, stražarja zaklela in spremenila v črna krokarja, ki sta krakajoč odletela na grajski stolp, kjer sta še danes, kot del mestnega grba Metlike. No, ali je bilo to res ne bomo ugibali ampak zapisovalcem zgodovine mesta tokrat verjeli na besedo.

Mi pa smo že v Metliki, kar nima več skupnega z hudobno grofico in ne krokarjema. Ima pa vsaj po našem videnju s stanjem v starem mestnem jedru Metlike kjer je veliko neurejenih hiš, ki uničujejo temu zanimivemu mestecu nekdanji zgodovinski lesk in krnijo urejenost, ki ga je vsaj sodeč po videnem iz vrha, to mesto zagotovo imelo.

Zakaj menimo, da je mesto (stari del) brez leska? Zato, ker ob vstopu v staro mestno jedro, ki je bilo arhitekturno izjemno zasnovano, tam lahko vidimo veliko razpadajočih hiš. No, pa tudi urejenih, ki pa imajo preveč »dodatkov«, katerih lastniki so jih »dodali« kar po svoje, kar dokazuje, da v Metliki kar nekaj desetletij ni bilo prav pohvale vrednih gospodarjev. Škoda!

Ker je potrebno biti pozitiven, predvsem, če se povabiš v goste, zapisanega v prejšnjem odstavku ne bomo poudarjali in raje poiskali in predstavili, kar je v Metliki lepo, zanimivo ter vredno ogleda.

Saj res, začnimo tam, kako smo sploh v Metliko prišli. Iz Ljubljane, in sicer s “Flirtom”, vlakom, ki naj bi zagotavljal potovalno hitrost 160 kilometrov na uro. 

Tako je bilo: Mi smo v vlak vstopili v Ljubljani ob 09:22 in izstopili v Metliki ob 12:01. Tja smo se vozili 2 uri n 39 minut – vlak pa se je ustavljal na vseh postajah na relaciji Ljubljana – (vmes je še 34 postajah) – Metlika. To nas je stalo 8.5 evra. Z avtom bi razdaljo Ljubljana – Metlika, ki znaša 98,28 km, prevozili v 1 uri in 7 minutah, stroškov pa bi bilo 36,36 evra. No, toliko o naši »izjemni« infrastrukturni urejenosti in povezanosti v tej »veliki« Sloveniji.

In zdaj smo na začetku, torej že v Metliki, in sicer v starem mestnem jedru, ki se lahko pohvali s tremi trgi: Mestnim trgom, Partizanskim trgom in Trgom svobode. Pomembne znamenitosti v Metliki so: Metliški grad, park pred gradom, Prva dolenjska hranilnica in posojilnica, prva čitalnica na Dolenjskem, mestna hiša, poslopje nekdanje Wachove lekarne, ki ima vzidan relief Svete trojice, farna cerkev svetega Nikolaja, Ganglova hiša in druge. Pred Metliškim gradom je park, v katerem pa so postavljeni bronasti doprsni spomeniki pomembnih Belokranjcev.

V samem mestnem jedru (kjer imajo svojo »pravico« zasedbe prostora, ne prav velikem, a lepem trgu, avtomobili), se nahaja tudi Mestna hiša, ki je bila zgrajena leta 1869.

Saj res, ne smemo pozabiti zapisati, da smo na Mestnem trgu opazili dve zanimivi spominski obeležji. Prvo je bilo nameščeno v čast znamenitega Slovenca Friderika Barage (1779-1868), ki je bil med letoma 1828 in 1830 kaplan v Metliki, od koder je odšel kot misijonar med severnoameriške Indijance in spominsko obeležje v počastitev Janeza Puharja, tistega moža, če govorimo o začetkih fotografije, takrat imenovane dagerotipija. To je tisti Janez Puhar (26. avgust 1814 – 7. avgust 1864), ki je izumil nenavaden postopek za fotografiranje na steklu, tu v Metliki pa je služboval kot kaplan leta 1839.

Ker pa smo imeli le tri ure časa, smo si ostali dele »nove« Metlike le bežno ogledali, tako, da se o njenem sedanjem gospodarstvu nismo uspeli podučiti.

Zato si boste pregled gospodarstva v Občini Metlika skozi zgodovino do leta 1991 ogledali na tej povezavi. O tem, kaj vse je propadlo v zadnjih 30-ih letih naše samostojnosti in “tajkunske kapitalistične” ureditve, pa drugič. Saj smo rekli, da bomo pozitivni.

A opazili smo nekaj, kar nismo mogli spregledati! V središču mesta, ko smo srkali metliško črnino (le en deci, da ne bo pomote) smo opazili objekt, kjer je pisalo – Hiša dobrot Bele krajine. Toliko časa smo še imeli, da smo vstopili. Presenečeni smo obstali! V zanimivem, izjemno lepo urejen prostoru z veliko zanimivimi policami polnimi dobrot nas je pričakal mladi mož. Ta nam je pojasnil, da smo vstopili v Hišo dobrot Bele krajine, ki je pomembna turistična postojanka, saj je tu na enem mestu zbrana in ustrezno predstavljena lokalna ponudba Bele krajine. Projekt pa je nastal zato, da bo prispeval tudi k oživljanju starega mestnega jedra Metlike (a se spomnite one naše o lesku).

Hiša dobrot Bele krajine, odprta je bila julija 2020, tako nam je povedal prijazni in zelo razgledan organizator Jože, ki je poudaril, da ta deluje v okviru projekta, ki povezuje lokalne pridelovalce in predelovalce v skupno mrežo lokalnih ponudnikov.

Dodajmo še to, da bila pri tem projektu nosilni partner občina Metlika, ki je izvedla investicijski del projekta in omogočila preureditev bivše »Humljanove trgovine« na Mestnem trgu 7 v prostor za promocijo in prodajo lokalnih proizvodov.

Spodnji del hiše je namenjen promociji in trženju lokalnih pridelkov in izdelkov, kjer je na enem mestu zbrana in predstavljena ponudba lokalnih vinarjev, mestoma pa zagotovljena tudi sadjarskim, vrtnarskim, čebelarskim, oljnim, zeliščnim in ostalim proizvodom iz lokalnega okolja.

Hiša dobrot je postala tudi pomembna turistična postojanka, saj je tu na enem mestu zbrana in ustrezno predstavljena lokalna ponudba Bele krajine. Da ne govorimo o tem, da prispeva tudi k oživljanju starega mestnega jedra Metlike.

No, pa se sprehodimo po Hiši dobro Bele krajine, in sicer z prej omenjenim mladim gospodom Jožetom (dovolil nam je, da ga tako imenujemo), ki je povedal…

Vidite, tako je, če se z vlakom odpraviš v drugi del naše domovine. Mi smo za enodnevni obisk Metlike »pokurili« 5 ur in 10 minut (potovanje z vlakom smo v Ljubljani začeli ob 9:22 in se nazaj vrnili ob 19:49 – torej smo za to »zapravili« 5 ur in 17 minut časa). Zakaj smo s to ugotovitvijo zaključili res zanimiv obisk Metlike? Zato, da opozorimo tiste, ki nam organizirajo državo, da je naša domovina ob infrastrukturnih in transportnih povezavah, s katerimi razpolagamo, res izjemno »velika« država.

A ne glede v zaključku zapisanem, velja dodati: Potujte po svoji državi, ker, ko jo boste spoznali, boste šele dojeli, kako lepa je, a tudi to koliko nam je še postoriti, da bo tudi urejena. Potovanje smo opravili 29. marca. /Objavo združeno pripravila: Alenka T. Seme in Janez Temlin, ki je tudi avtor fotografij in video prispevkov/.   

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s