Izšla monografija Maksimilijan: cesar po Napoleonovi milosti 

Ljubljana, 15. april 2022 – Pri Cankarjevi založbi je te dni izšla zanimiva monografija z naslovom Maksimilijan: cesar po Napoleonovi milosti.

Gre za delo s katerim uveljavljeni zgodovinar dr. Gregor Antolič predstavi nadvojvodo Ferdinanda Maksimilijana Habsburško-Lotarinškega, ki se je odločil za tvegano potezo, da kot Maksimilijan I. Mehiški sprejme krono Mehiškega cesarstva. Knjigo je uredil znani Tine Logar, ki pravi, da gre za »izjemno delo, v katerem se slovenska zgodovina prepleta z zgodovino Avstrijskega cesarstva, Evrope in sveta. Avtor bralcu odgrne pogled v občutljive odnose znotraj habsburške dinastije, v kateri je Maksimilijan kot mlajši brat Franca Jožefa zaradi veljavnega načela primogeniture vseskozi ostajal v senci cesarja, ki je tudi odločal o njegovi vojaški in politični karieri.«   

Ferdinand Maksimilijan s svojo nenavadno življenjsko zgodbo že stoletje in pol vzbuja zanimanje in navdihuje znanstvenike in ustvarjalce z vsega sveta.

Osrednji namen monografije dr. Antoličiča je prikazati politične okoliščine, ki so botrovale Maksimilijanovi odločitvi za odhod v Mehiko in sprejetje cesarske krone, s čimer se je odpovedal vsem svojim pravicam kot član habsburške dedne hiše in tako začel popolnoma novo obdobje svojega življenja. V obdobju, ko je bila globalizacija še v povojih in ko je bila Mehika za večino ljudi neznana dežela, je bila Maksimilijanova poteza, da  sprejme krono te daljne države, drzna poteza.

Ob širšem političnem in vojaškem dogajanju je v monografiji prikazana tudi vloga Slovencev znotraj prostovoljnih enot mehiškega cesarja. Kranjski prostovoljci, t. i. meksikajnarji, so se od poletja 1864 začeli zbirati v Ljubljani v Cukrarni. Izmed vseh prostovoljcev se je po Maksimilijanovi smrti iz Mehike vrnilo okoli 1500 mož. Ob njihovi vrnitvi je Janez Bleiweis v Novicah zapisal: »al kokšni so ti reveži!«

Na vprašanje, kakšna zgodovinska osebnost je bil Maksimilijan, je dr. Antoličič v uvodu v monografijo zapisal: »Vsekakor drži, da je bil avstrijski nadvojvoda v mnogih pogledih kot mehiški cesar pozitivna zgodovinska osebnost. Toda zaradi pridiha zavojevalstva in nekaterih skrajnih odločitev, denimo sprejema zakona Bando Negro oktobra 1865, ki je s smrtno kaznijo grozil vsem podpornikom liberalnega tabora, je v sebi združeval tudi negativne poteze, ki so se trajno vtisnile v zgodovinski spomin Mehičanov. Tako ga lahko na eni strani ovrednotimo kot sanjača, ki je vedno želel samo dobro, ali pa hegemona, ki je s tujo silo prišel v tujo državo.»

In še o cesarju po Napoleonovi milosti – Ferdinand Maksimilijan Habsburško-Lotarinški (Ferdinand Maximilian Joseph Maria) se je rodil kot drugi sin nadvojvodu Francu Karlu (mlajšemu sinu svetega rimskega cesarja Franca II.) in Zofiji Bavarski v palači Schönbrunn na Dunaju. Po karieri v avstrijski vojni mornarici je s podporo francoskega cesarja Napoleona III. in mehiških monarhistov 10. aprila 1864 postal mehiški cesar. Mnogo držav, med drugim tudi Združene države Amerike niso priznale njegove vladavine. Položaj se je do leta 1867 zelo poslabšal zaradi propada evropske intervencije, slabega gospodarskega stanja in notranjih nesporazumov, nakar so uporniške sile, ki jih je že od začetka evropske intervencije vodil Benito Juárez, dokončno premagale mehiško cesarsko vojsko pri Queretaru. Cesarja Maksimilijana in njegova generala, Miramona in Mejio, so pred vojaškim sodiščem obsodili na smrt z ustrelitvijo, ki je bila izvršena 19. junija 1867.

O avtorju monografijeDr. Gregor Antoličič je avtor ali soavtor več monografij, nazadnje knjige Leta strahote: Slovenci in prva svetovna vojna, za katero sta z dr. Petro Svoljšak prejela nagrado klio za najboljšo študijo s področja zgodovinopisja. Povedal je, da je v novi monografiji želel opisati »Maksimilijanovo življenje od rojstva do smrti, ne samo mehiške avanture, ampak tudi čas do odhoda v Mehiko, ki izstopa predvsem zaradi rivalstva med prvorojenim bratom, cesarjem Francem Jožefom, in drugorojenim Maksimilijanom«.

Na koncu še to! Ko boste obrnili 202 stran, toliko strani ima namreč monografija, boste spoznali tudi delček naše zgodovine, od katere smo se »odpeli« leta 1918. S kakšnimi zgodovinskim učinkom pa bo zagotovo nekoč napisana poglobljena monografija. Tudi zato je vredno poglobljeno spoznavati zgodovina vladavino habsburške dinastije./Objavo pripravila: Alenka T. Seme/ 

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s