Nekaj o Veliki noči…

Ljubljan, 15. april 2021 – Velika noč (Vuzem) je najpomembnejši krščanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih – na veliki petek so Jezusa Kristusa križali, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Velika noč je za kristjane praznik veselja in upanja; verujejo, da je Jezus s svojim vstajenjem premagal telesno in duhovno smrt ter za vse prinesel upanje, za kristjane pa upanje na vstajenje po smrti.

Velikonočne tradicije se v veliki meri od države do države razlikujejo. Po tradiciji je na veliki petek zapovedan strogi post, na veliko soboto se blagoslovijo (pogovorno žegnajo) jedila, ki se potem zaužijejo za nedeljski zajtrk. Tudi v Sloveniji imajo določeno simboliko, suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, kruh in ostala peciva pa trnjevo krono. Na velikonočno nedeljo so v Sloveniji v navadi vstajenjske procesije, na čelu katerih nosijo kip vstalega Kristusa.

Praznik sam ima korenine v judovstvu, pa tudi v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihod pomladi. V Sloveniji prazniku rečejo tudi vuzem.

Zgodnje kristjane so krščevali na predvečer velike noči in tudi danes odrasle osebe običajno krščujejo na ta praznik. Ker je Kristus vstal iz kamnitega groba podobno, kakor pišče pride iz jajca, in ker tudi krst pomeni vstop v novo življenje, je jajce znamenje Kristusovega vstajenja in hkrati tudi krsta. Izmenjavanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja že iz starih poganskih navad, denimo čaščenja boginje Eostre. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce./LN

Tako pa so Velika noč videli skozi prizmo podatkov pri Statističen uradi Republike Slovenije – Vir: Surs:

Velika noč 2022 – V Sloveniji je približno 860.000 gospodinjstev. Tista, ki praznujejo veliko noč, v teh dneh verjetno že razmišljajo o pirhih, hrenu, šunki in potici. Letošnja pojedina bo nekoliko dražja, saj se je hrana v 2021 podražila za 4 %.

Jajca – 95-odstotna je bila v Sloveniji stopnja samooskrbe z jajci v 2020. 173 kokošjih jajc je prebivalec Slovenije porabil v 2020 (skupaj z izgubami in spremembami zalog na ravni trgovine na drobno in končnih uporabnikov). 2,02 EUR je bila povprečna cena 10 jajc v 2021 (12,2 % več kot leto prej). 1,3 milijona kokoši nesnic (konzumnih jajc) je bilo v 2020. V povprečju so vsak dan znesle 0,9 milijona jajc.

Hren – Hren za prodajo smo v Sloveniji leta 2019 pridelovali na 66,1 hektarja površin, kar je bilo štirikrat več kot leta 2000. Leta 2021 smo ga uvozili 4.274 kilogramov, izvozili pa štirikrat manj (984 kilogramov). Največ smo ga uvozili iz Avstrije (skoraj 70 %), izvozili pa na Hrvaško (96 %).

Meso – 84-odstotna je bila stopnja samooskrbe z mesom v 2020. Najnižja je bila v 2015 (74 %), najvišja pa v 2001 (100 %). 87,9 kg mesa je v povprečju porabil prebivalec Slovenije v 2020. Največ ga je zaužil v 2003 (99,2 kg), najmanj pa v 2013 (82,2 kg). 5,22 EUR je bila cena za kilogram svinjskega mesa s kostjo v 2021.72 ton šunke smo v 2021 uvozili v Slovenijo, največ (70 %) iz Italije. Izvozili smo je 13 ton, največ (73 %) v Nemčijo.

Za pripravo potice je bilo v 2021 treba odšteti:

pšenična moka (kg) 0,74 evro

trajno mleko (l)       0,76

10 jajc 2,02

maslo (kg)    8,44

beli sladkor (kg)      0,86

rozine (kg)*   4,15

orehova jedrca (kg)*13,71/

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s