Po večletnem premoru se baročna opera vrača na program Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani

Ljubljana, 18. april 2022 – Po večletnem premoru se baročna opera vrača na program Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, tokrat s premiero Händlove opere Agripina, ki bo v soboto, 23. aprila 2022, ob 19.30 Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

Operna produkcija nastaja pod režijskim vodstvom Rocc-a ter dirigentom in glasbenim vodjo Egonom Mihajlovićem, izvedli jo bodo študentke in študenti oddelka za petje ter baročni orkester Akademije za glasbo.

V mladostnih interpretacijah bodo v vlogah junakinj in junakov starega Rima v nadčasovno-aktualni odrski postavitvi nastopili Ana Benedik, Sara Briški Cirman, Marko Erzar, Peter Grdadolnik, Talita Sofija Komelj, Martin Kozjek, Žiga Lakner, Antea Poljak, Rebeka Pregelj, Silvija Radjen, Aleksandra Radovanović, Dimitrije Savić, Blaž Stanjko, Nadia Ternifi, Alessandra Tessaro, Klemen Torkar in Jan Veljak.

Pri oblikovanju scene, kostumov, mask in pričesk sodelujejo študentke in študenti Naravoslovnotehniške fakultete UL, Fakultete za aplikativne vede (VIST) ter dijakinje Srednje frizerske šole Ljubljana. Za celostno vizualno podobo projekta pa so poskrbeli študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL.

Predstave:
23. april 2022, 19.30, Linhartova dvorana, Cankarjev dom (premiera)
24. april 2022, 19.00, Linhartova dvorana, Cankarjev dom
4. maj 2022, 19.00, Linhartova dvorana, Cankarjev dom
5. maj 2022, 19.00, Linhartova dvorana, Cankarjev dom

  • Produkcija opere nastaja v koprodukciji s Cankarjevim domom ter ob podpori Sveta za umetnost Univerze v Ljubljani in Krke d.d. 

Agripina po mnenju sodobnih kritikov velja za prvo Händlovo operno mojstrovino polno svežine in glasbene invencije in velja za eno najpopularnejših v razcvetu baročne opere v 21. stoletju. Je Händlova druga opera, ki je nastala proti koncu njegovih formativnih let v Italiji. V času beneškega zimskega karnevala 1709–1710 je v gledališču San Giovanni Grisostomo doživela kar 27 izjemnih izvedb, njen velik uspeh pa je tedaj komaj 24-letnemu Händlu močno utrdil ugled po vsej Evropi. Operna zgodba temelji na delih Tacita in Svetonija, vendar je libretist likom namenil več lahkotnejšega, včasih tudi komičnega značaja, kot ga imajo sicer v antičnih delih in celo v večini poznejših Händovih oper. Prinaša nam satiričen pogled na politične manevre in osebne zaplete rimskega cesarja Klavdija, njegovih svetovalcev in podanikov ter njegove prebrisane žene Agripine, nadaljevanje zgodbe pa srečamo v mnogo zgodnejši Monteverdijevi operi Kronanje Popeje, ki spremlja peripetije v ljubezenskem trikotniku Nerona, Popeje in Otona.
Operne produkcije so na Akademiji za glasbo stalnica, saj so na programu redno že več let in predstavljajo enega izmed osrednjih dogodkov v nizu več kot 150 koncertov, ki jih v posameznem študijskem letu pripravijo mlade glasbenice in glasbeniki pod mentorstvom profesoric in profesorjev Akademije za glasbo. Nov razcvet so operne produkcije na Akademiji doživele z baročno opero Orfej leta 2012, ki so ji nato sledile produkcije oper različnih obdobij in žanrov.

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s